Izbrali so si tiste pesmi, ki jih poznajo še iz t.i. ustneka izročila, ki so značilne za ljudsko fantovsko petje - kar nekaj ljubezenskih(lirskih in pripovednih) je v tem izboru, saj so se prav te večinoma pele ob vasovanju. Prav posebno živi, melodično in interpretativno zelo dobro odpeti sta šaljivi zakonski, Ko je gospod Bog adama ustvaril in Taka kot je moja žena. Prav tako je njihov pevski repertoar zajel nekaj slovenskih pripovednih pesmi, ki so razširjene po vsej Sloveniji (Olgica in Branko, Smrt čevlarjeve ljubice, Detomorilka, Brat ali ljubi) vendar so jim vtisnili svoj pečat z narečnim barvanjem ter melodijami, ki so znane v krajih, od koder je skupina doma. Pesmi so vsebinsko razvrščene tako, da se začenjajo s pripovednimi, prehajajo na lirske ljubezenske in zakonske ter vojaške, kar je po kriterijih razvrščanja pesmi, ki jih uporablja Glasbenonarosopisni inštitut ZRC SAZU, zelo primerno. Tudi način, da so naslovi pesmi njihovi prvi verzi, je po strokovnih merilih zelo ustrezen.

Posebno zanimiva je legendarna pripovedna pesem Marija in Brodnik, kjer je hrušiški govor ali notranjsko narečje, kamor Hrušica še spada, zelo opazno z vsemi ozkimi in širokimi vokali, polglasniki, diftongi in grlenim, malo mehkejšim g, kot ga poznajo na Primorskem.

Prav ta balada, ki je po izviru tipična srenjeveška ćudežna legenda, je na Slovenskem še zdaj ena najbolj živih pripovednih pesmi, ker se je še do nedavnega pela ob bedenju pri mrliču, zato ni čudno, da so jo Izbrali tudi Hrušiški fanti ter varianto zapeli močno narečno obarvano in v zanimivi melodični in ritmični obliki.

Res je, da so Hrušiški fanti skupina, kjer se vidi tudi sledi zborovskega načina petja, vendar lahko rečemo, da imajo izreden smisel za ljudsko petje, njihovi glasovi so zelo ubrani. Vedo, kaj je ljudska pesem in kakšne so njene značilnosti. Etnolog muzikolog mag. Robert Vrčon meni, da je "petje Hrušiških fantov odprto in odločno ter da prav posebej dobro zvenijo spodnji glasovi, ki so zveneči in barvno bogati."

Ob poplavi nekvalitetnih in komercialnih kaset z "izvirno" ljudsko glasbo, je kaseta Hrušiških fantov odličen primer, kako lahko v sodobnem času na nov način neka krajevna ljubiteljska skupina izvrstno oživi slovensko ljudsko pesemsko in glasbeno izročilo in ga približa ljudem.

dr. Marjetka Golež

Glasbenonarodopisni inštitut                                                                           Znanstvenoraziskovalnega centra                                                                                         Slovenske Akademije znanosti in umetnosti