Nekaj besedil pesmi Hrušiških fantov
1. FANTJE PRIMORSKI Fantje primorski na vojsko grejo, vriskajo in pojo, srce je žalostno, očka in mam'ca za njimi gledajo.
Prišlo je mes'ca dvajset in tri, tam doli v bolnišnici 'na lučka gori, prijat'li pisali so pisemce žalostno očka in mam'ca vaš sinko leži.
Očka in mam'ca sta prišla oba, sta našla sinka pokopanega, vstani gor ljub' moj sin, zdrami se 'z globočin, podaj nam, podaj nam še enkrat roko.
Gori ne morem vstat, roke ne morem dat' očka in mam'ca žalujeta oba.
Rožic ne bom trgala, da bi venček spletala mirno svobodno ljubo po planincah naj cveto.
Ako bi jo utrgala, rožica bi umirala glavico povesila sonca ne bi učakala.
Tudi jaz sem rožica, v božjem vrtu usajena, skrivam se zdaj tu zdaj tam, utrgati se pa ne dam.
Lepo mi poje črni kos oj črni kos. Lepo mi poje črni kos, oj črni črni kos, oj črni kos. Tam v zelenem bukovju oj bukovju. Tam v zelenem bukovju, oj bukov bukovju, oj bukovju. Prišla sta pa jagra dva oj jagra dva. Prišla sta pa jagra dva, oj jagra jagra dva, oj jagra dva. Da bi kosa vstreljala oj vstreljala. Da bi kosa vstreljala, oj vstrelja vstreljala, oj vstreljala. Kos je bil prebrisan ptič prebrisan ptič. Kos je bil prebrisan ptič, prebrisan brisan ptič, prebrisan ptič. Skočil je na visok vršič na visok vršič. Skočil je na visok vršič, na visok visok vršič, na visok vršič. Pojta jagra se solit, oj se solit. Pojta jagra se solit, oj se oj se solit, oj se solit. Jaz sem vaj'nih špasov, sit oj špasov sit. Jaz sem vaj'nih špasov sit, oj špasov špasov sit, oj špasov sit.
Dekle je pralo srajčke dve na sredi morja te vode... Prvo je prala bratecu, to drugo svoj'mu ljubemu... Al' pereš rajši bratecu kakor pa svoj'mu ljubemu... Jaz perem rajši bratecu, kakor pa svoj'mu ljubemu... Če svoj'ga ljubega zgubim, si lahko drugega vdobim... Če svoj'ga brat'ca izgubim, pa nigdar drujga ne dobim... Fantič pa vzame ojster meč, odseka ljub'ci glavco preč... Glav'ca po morju plavala, nazaj mu odgovarjala... Falot si bil, falot če boš, dokljer po svetu vandral boš... 
5. KO JE GOSPOD BOG ADAMA USTVARIL Ko je gospod Bog Adama ustvaril, vse ribe, ptice skupaj je pripravil. Poslal ga je na ta široki svet, da mora Adam tamkaj sam živet'. Čez nekaj časa gospod Adama vpraša, kako se Adam v raju kaj ponaša, odgovori mu očka naš Adam, gorje je meni, ki sem vedno sam. Vse to življenje zdi se mi ničvredno, ker šivat, kuhat, prat si moram vedno, in ko zvečer k počitku se podam, loviti bolhe moram vedno sam. Čez nekaj časa gospod mu da zaspanec, da na svetu ne bo vedno samec. Potegne eno izmed reber preč, naredi `enko, da mu je bila všeč. Čez nekaj časa gospod Adama vpraša, kako se v raju `enka kaj ponaša. Odgovori mu očka naš Adam, gorje je meni, zdaj ko `enko imam. Jeziček ji izvrstno je nabrušen, da ji vedno moram bit' poslušen. Lepo te prosim usmiljeni gospod, vzemi `enko vtakni rebro not'!
6. TAKA KOT JE MOJA ŽENA Taka kot je moja žena,lahko rečem ni nobena. Drugo jo ne veseli, samo lepa bila bi. Zjutraj že poprej ko' vstane, ogledalo v roke vzame in se gleda tak' lepo, da kot s'noči bila bo. Škatle na okrog postavi, jaz ne vem kako se pravi in se mazati začne, da jo groza videt' je. Ozek moderček obleče, da sirotica trepeče, lahko jet'ko zadobi, ljubi mo`ek rečen si. Ozke čeveljčke obuje, da sirotica vzdihuje, kurje oko se j´naredi, za lepoto vse trpi. (Zdaj to delo je končano, zdaj se drugo je pričelo. Hitro ogenj naredi, da si lase prismodi.)
Še klobuk na glavo djene, grša je ku pustne šjeme, na obraz pa pajčolan, to ni baba je puran.
7. NOCOJ JE PRAV LEP VEČER Nocoj je prav lep večer, jutri bo svetel dan, fantje se zbirajo, daleč maširajo, daleč maširajo... Puške že pokajo, matere jokajo, sabljice se blešče, kri pa preliva se, kri pa preliva se... Kroglica prileti, fantič pa obleži, Marija je mimo šla, mil' ga pogledala, mil' ga pogledala... Fantič le gori vstan, greva za Jezusam, prime ga za roko, pelje ga gor v nebo, pelje ga gor v nebo...
Ljub’ca moja kaj si st’rila, da ti druzga ljubit greš oh zakaj si prelomila mi prisego al’ ne več.
Kol’kokrat s’ mi obljub’vala, večkrat roko s’ mi podala in si rekla ljubček moj, jaz sem tvoja, ti s’ pa moj.
Oh kako sem se jaz spekel, oh zakaj ti nisem rekel, da ne maram več za te, ko si jela ljubit’ me.
Več ne veš in več ne pomniš, kar še jaz tak’ dobro vem, oh povej zakaj prelomiš mi prisego, potlej grem.
9. ENA PTIČKA PRILETELA Ena ptička priletela iz dežele Štajerske, eno pesem je zapela od Marije Jezusa.
Kje s' pa ti to pesem čula al' si se sama 'zmislila.
Jaz se nisem 'zmišljevala, ali čula sem jo pet.
Pela sta jo dva zidarja, ko sta cerkev zidala.
To pa nista b'la zidarja, to sta b'la dva angela.
Jezus je na križu visel cele urce dolge tri.
10. KAJ PA DELAŠ ANZELČEK Kaj pa delaš anzelček, delaš mam'ci šolenček. Moji mam'ci šolnov treba ni, ona `e mrtva, mrtva leži. Včeraj šla sva, šla sva na špancir, danes srečal sem pogrebce štir'. Vprašal sem jih, da kaj neso, rekli so, da mojo mamico. Dol jo djnte in odkrite jo, da bom videl svojo mamico. Dol so jo d'jali in odkril' so jo, pa sem videl svojo mamico.
11. DOBRO JUTRO, BOG DAJ
Dobro jutro Bog daj, od moje ljub'ce sem fraj, pa m je djala, da bo poslala moj prstan nazaj. Pa moj prstan je zlat, ima rdeče oko, okoli njega je zapisano moje ljub'ce slovo. Pa oženil se bom, pa poročil se bom, pa pred farjem in pred oltarjem bodeš rekla da ja.
12. JE ŽIVELA DEKLICA Je živela deklica po imenu Olgica, imela pa je fantiča po imenu Brankota. Branko ji tak' govori Olga, Olga, Olga ti, le počakaj ti na me, samo kratki leti dve. Leti dve minula so, Brankota še ni domov, Olga b'la je žalostna, izbrala si je drugega. Spet leta dve minula so, Branko prišel je domov, iztrgal si je ojster meč, odsekal Olgi glav'co preč. Glavca po vodi plavala in tiho odgovarjala, falot si bil, falot še boš, dokljer po svetu hodil boš. |