Predgovor

Pred vami je pravilnik, po katerem se bodo izvajala tekmovanja prvenstva vodnih skuterjev 2003. Nastal je iz prejšnjih različic pravilnikov, kot priredba mednarodnih pravil in norm na področju tekmovanj z vodnimi skuterji. Dodatno je pravilnik prirejen za naše lokalne razmere, z namenom olajševanja sodelovanja tekmovalcem in organizatorjem.

Sestavljen je iz več sklopov, dodani pa so mu dodatni pravilniki, ki se nanašajo na sodnike, tehnične komisarje ipd.

Vsak tekmovalec ob prejemu tekmovalne licence s podpisom potrdi, da je seznanjen s pravilnikom, zato ob prejemu licence tudi dobi izvod tekmovalnega pravilnika, katerega mora skrbno preučiti. Pravilnik je na voljo tudi v digitalni obliki, na spletnem naslovu http://www.geocities.com/Colosseum/Field/7549.

Novosti letošnjega leta so predvsem v uvedbi dveh novih razredov – Ski 785 Stock pri stoječih skuterjih, in Runabout 785 Promo Stock pri sedečih skuterjih.

Ski 785 Stock je razred, ki ga Navtična Zveza uvaja, da bi ponudila tako bodočim kot sedanjim tekmovalcem možnost tekmovanja z minimalnimi stroški. Na ta način upamo na popularizacijo tekmovanj med uporabniki vodnih skuterjev, ki se do sedaj niso vključevali v prvenstva zaradi strahu pred ogromnimi stroški predelav.

Runabout 785 Promo Stock je razred, ki ima enak namen, dodatno pa omejuje še moč serijskih skuterjev na mejo, ki nudi možnost sodelovanja skuterjem, ki niso bili namensko proizvedeni za tekmovanja, s tem pa so tudi cenejši.

Pri obeh razredih bo izvajana boroskopska kontrola sklopov po tekmovanju za prve tri skuterje.

Vsem tekmovalcem želim veliko športnih uspehov.

Davide Ernestini

Tekm. sodnik II. ranga

Vsebina

1. Navtična zveza Slovenije

1.1. Osnovni podatki

1.2. Sedež

1.3. Članstvo

1.4. Tekmovalna licenca

2. Program tekmovanj

2.1. Smisel pravil

2.2. Varnost

2.3. Razpisani razredi

2.4. Datumi in kraji dirk prvenstva

3. Priglasitev prireditev

3.1. Postopek priglasitve

4. Homologacija

4.1. Homologacija

5. Vodni skuterji

5.1. Vodni skuterji

5.2. Stoječi vodni skuterji

5.4. Sedeči vodni skuterji

6. Razredi vodnih skuterjev

6.1. Razredi vodnih skuterjev

6.2. Razred stock

6.3. Razred superstock

7. Razdelitev tekmovalcev

7.1. Razdelitev tekmovalcev

7.2. Začetniki (beginners)

7.3. Novinci (novices)

7.4. Izkušeni (experts)

7.5. Amaterji (amateurs)

7.6. Ženske (ladies)

7.7. Veterani (veterans)

8. Tekmovanja

8.1. Varnost

8.2. Krožna dirka

8.4. Freestyle

9. Krožna dirka

9.1. Postopki pred štartom

9.2. Postopki štarta

9.3. Postopki ponovitve štarta

9.4. Pravila med potekom dirke

11. Freestyle

11.1. Pravila nastopa

13. Osnovna pravila tekmovanj

13.1. Osnovna pravila tekmovanj

13.2. Dodatki pravilom

13.3. Tehnična pravila

13.4. Pomen zastav

13.5. Vpis in prijave

13.6. Nagrade in priznanja

13.7. Točkovanje

13.8. Tekmovalne številke

13.9. Pooblastila direktorja dirke

14. Kazenske sankcije

14.1. Nepodrejanje pravilom

14.2. Izločitev s tekmovališča

14.3. Tekmovalčeva disciplina

14.4. Odgovornost tekmovalca

14.5. Sankcije za prekrške

14.6. Podpora

15. Tehnični postopki

15.1 Pregled pred dirko

15.2 Pregled po dirki

15.3 Zalivke/Kontrolne nalepke

15.4 Pregled goriva

15.5 Postopek meritve hrupa

16. Pritožbe

16.1 Pritožbe

16.2 Postopek vložitve

16.3 Ugovori

Slovar pojmov

Beležke

Navtična Zveza Slovenije

1.1. Osnovni podatki

Na pobudo navtičnih zanesenjakov in ljubiteljev tega športa je bila 19.2.1992 ustanovljena Navtična zveza Slovenije.

Registracijo zveze je na podlagi izdelanega statuta in Zakona o društvih potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve Slovenije.

Ustanovni člani NZS so bili B.D.Sidro, Društvo za motonavtiko in smučanje na vodi, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, pozneje so s pristopnimi izjavami pristopili Jet Ski Klub Maribor, No Limits Portorož in Tim Krško.

1.2. Sedež

Sedež Navtične zveze Slovenije je v Mariboru, Meljska 33.

1.3 Članstvo

Zveza združuje društva motonavtike, ki včlanjujejo ljubitelje motonavtike v Sloveniji.

1.3. Tekmovalna licenca

Zveza na pobudo svojih članov – društev izdaja tekmovalne licence tekmovalcem v Državnem prvenstvu Slovenije. Vloge za pridobitev Tekmovalne licence so na voljo na sedežu zveze in pri društvih članih zveze.

Program tekmovanj

2.1. Smisel pravil

Pravila, predstavljena v tem pravilniku so objavljena z namenom ustvarjanja možnosti enakovrednega in športnega tekmovanja na dirkah prvenstva. Ta pravila dajejo vsem tekmovalcem enake možnosti, v vseh razredih.

Nemogoče je s pravilnikom predvideti vsak specifičen primer na tekmovanju. Direktorju dirke je zato prepuščeno odločanje v primerih, ki jih ta pravilnik ne obravnava. V takih primerih je dolžnost direktorja tekmovanja zagotoviti enakopravne pogoje vsem tekmovalcem, kakor predvideva ta pravilnik.

Tekmovalna komisija Navtične zveze Slovenije lahko na lastno pobudo izda razlage določenih pravil iz tega pravilnika, kakor tudi dodatna pravila, če bi se to pokazalo kot potrebno med potekom prvenstva.

2.2. Varnost

Ta pravilnik je napisan z namenom zagotavljanja čimvišje stopnje varnosti tekmovalcem in gledalcem. Uporaba teh pravil in napotkov pa seveda ni zagotovilo za popolno varnost na tekmovališčih. Vsak, ki sodeluje v tekmovanjih prvenstva 2003 mora sprejeti tudi možnost, da se kdo od tekmovalcev, gledalcev ali ostalih sodelujočih lahko hudo poškoduje ali umre.

2.3. Razpisani razredi

Za prvenstvo 2003 so razpisani naslednji razredi tekmovalcev – skuterjev:

a. Beginners/Novices Ski 785 S/S

b. Amateurs Ski 785 Stock

c. Experts Ski 785 S/S

d. Ladies Ski 785 S/S

e. Amateurs Runabout 785 Promo Stock

f. Amateurs Runabout 1200 S/S

g. Freestyle

Organizator tekmovanja lahko po potrebi združuje razrede, kot recimo Beginners/Novices z Ladies, ali Runabout 785/1200, če je število prijavljenih tekmovalcev v določenem razredu tako majhno, da je v interesu lažje organizacije tekmovanja smiselno združevanje. Seveda se že ob minimalnem številu tekmovalcev v razredu še vedno točkujejo tekmovalci v tem razredu (člen 13.7.2. in 13.7.3.).

Organizator tekmovanja lahko izvede tudi tekmovanje v enem od drugih razredov, če je za to izražen interes in obstaja možnost izvedbe (primer: Veterans Ski 785 S/S).

2.4. Prvenstvo vodnih skuterjev 2003 bo sestavljeno iz naslednjih dirk:

1. Portorož – »Internautica 2003« , 17.5.2003

2. Maribor , 21.6.2003

3. Maribor , 5.7.2003

4. Koper – »Koprska noč 2003« , 26.7.2003

5. Nedoločeno , 6.9.2003

6. Nedoločeno , 20.9.2003

Priglasitev prireditve

3.1. Postopek priglasitve

Znak in ime Navtične zveze Slovenije se lahko uporabi le ob prireditvah, katerim je ta pokrovitelj ali so od Navtične zveze Slovenije dovoljene.

Organizator, ki želi organizirati prireditev pod okriljem in pokroviteljstvom Navtične zveze Slovenije, mora za to pridobiti njeno soglasje. Soglasje k prireditvi izda Navtična zveza Slovenije (v nadaljevanju – Zveza) na svojem sedežu.

Vloge za pridobitev soglasja lahko organizator dobi na sedežu Zveze.

Soglasje je neprenosljivo in velja le za datume, navedene na vlogi.

Vloga je lahko zavrnjena brez pojasnjevanja razloga, če Zveza meni, da je zavrnitev v interesu razvoja športa ali varnosti tekmovalcev.

Vlogi mora organizator priložiti vsa potrebna soglasja, ki jih je pridobil na državni ali lokalni ravni.

3.2. Naloge prireditelja

Organizator dirke mora za izvedbo dirke zagotoviti dva tekmovalna sodnika, dve plovili za sodniško službo, reševalno in zdravniško službo.

Homologacija

4.1. V prireditvah pod okriljem Zveze lahko sodelujejo tekmovalci z vodnimi skuterji, ki jim je homologacijo izdala Zveza.

Pravilnik določa, v katerem razredu je vodni skuter homologiran.

Na zahtevo Zveze mora uvoznik določenega modela vodnega skuterja pridobiti dodatno dokumentacijo za navedeni skuter, kot: delavniški priročnik, katalog rezervnih delov, navodilo za uporabo ali dodatne tehnične informacije.

Naslednjim vodnim skuterjem je dovoljeno tekmovanje v navedenem razredu:

Stoječi vodni skuterji

Kawasaki: Razredi

JS300/300SX 785 Stock, 785 S/S

JS440 785 Stock, 785 S/S

JS550/550SX 785 Stock, 785 S/S

JS650SX 785 Stock, 785 S/S

JS750SX/SXi 785 Stock, 785 S/S

JS750SXi Pro 785 Stock, 785 S/S

Yamaha: Razredi

SJ 650 785 Stock, 785 S/S

SJ 701 785 Stock, 785 S/S

FX1 785 Stock, 785 S/S

Polaris: Razredi

Octane 785 S/S

Sedeči vodni skuterji

Skuterji, katerih pogonski agregat ima v osnovni različici največ 73,6 kW moči (100 KM) in ne presega prostornine 785, lahko sodelujejo v razredu Runabout 785 Promo Stock. Vsi ostali skuterji lahko sodelujejo v razredu 1200 S/S.

V primeru nejasnosti naj se tekmovalec obrne na Zvezo.

Vodni skuterji

5.1.

Vodni skuter je plovilo, ki ima notranji motor in ga poganja propulzijski sistem vodne turbine, ne pa elise.

Vodni skuter je plovilo, ki s pomočjo notranjega motorja in preko sistema pogona z vodno turbino služi za plovbo eni, dvem ali trem osebam, vključno z voditeljem, stoje ali sede, sede načeloma na način, podoben vožnji s cestnim motociklom.

5.2. Stoječi vodni skuterji (Ski)

Skuterji so ozki, širina je od 50 do 70 cm, dolžina pa nad 2 metra. Teza stoječega skuterja je od 100 do 140 kg, odvisno od tipa in moci motorja. Za voznika je predviden prostor na krmi skuterja, ki je primerno oblazinjen, da je stoja udobnejša in oprijem sigurnejši. Krmilo je gibljivo v vertikalni smeri, kar pomeni, da se stoječi skuter lahko vozi tudi v pokrčeni drži, kleče ali celo leže.

5.4. Sedeči vodni skuterji (Runabout)

Skuterji so sirine okoli enega metra, dolzine med dvemi in tremi metri. Teza je okoli 200 kg, prostor voznika pa je podoben sedezu cestnega motorja. Krmilo ni gibljivo v vertikalni smeri, kar priblizuje te skuterje mnogo bolj motociklom kot cemu drugemu.

Teža skuterja mora presegati 150kg, širina mora biti nad 101cm.

Razredi vodnih skuterjev

6.1.

Vodni skuterji, ki sodelujejo v tekmovanjih pod okriljem Zveze, se po predelavah motorjev in ostalih sklopov delijo na dva osnovna razreda. Razdelitev skuterjev v razrede ima namen omogočanja sodelovanja v tekmovanjih z relativno nizkimi stroški nakupa, predelav in vzdrževanja z razredom Stock, in omogočanja popolnih predelav motorja, da bi dosegli čimvečjo moč in kompetitivnost, vendar v določenih mejah, z razredom Modified.

6.2. Razred Stock

Razred je ustvarjen, da bi tekmovalcem omogočil hitro in relativno poceni približanje tekmovanjem.

OPOZORILO: Začnite s popolnoma originalnim skuterjem. Pozorno preberite pravila, da bi ugotovili, katere predelave so dovoljene. Spremembe, ki niso opisane, niso dovoljene!

6.2.1. Originalni rezervni deli (v nadaljevanju – ORD) so lahko zamenjani z novejšimi ORD istega modela. Vsi deli morajo biti pripravljeni za montažo brez predelav na tem delu ali ostalih, razen kjer je to s temi pravili dovoljeno.

Posebnost: Yamahini modeli s 650 kubičnimi motorji lahko uporabljajo 701 kubični agregat, Kawasaki modeli 650 in 750 lahko uporabljajo 750 Sxi agregat.

6.2.2. Cilindri so lahko povrtani, do skupne prostornine razreda. Obdelava robov kanalov cilindra ne sme presegati 1,0mm ob kotu 30º. Ta postopek je normalen poseg po brušenju ali povrtanju cilindra.

6.2.3. Nobene spremembe na notranjih delih motorja in pogonske turbine, kot brušenje, poliranje, rezkanje ipd. niso dovoljene.

6.2.4. Izpušni sistem mora biti ORD, od izpušnega kanala do izhoda s trupa.

6.2.5. Dovoljena je izvedba priključka za spiranje motorja z vodo, kot tudi vgradnja dodatnih električnih črpalk za črpanje kaljužne vode. Dovoljena je demontaža čoka na vplinjaču in montaža ročne mini črpalke za gorivo (primer).

6.2.6. Dovoljena je zamenjava akumulatorske baterije, vendar mora ta biti varno vpeta v originalno nosilo.

6.2.7. Popravila trupa so dovoljena. Ta popravila ne smejo spremeniti dimenzij skuterja za več kot 2,0mm.

6.2.8. Krmilo, krmilni drog, ročice so lahko zamenjani ali jim je spremenjena dolžina. Dovoljena je vgradnja dodatnih vzmeti krmilnega droga.

6.2.9. Dovoljene so dodatne obloge in barvanje trupa. Kovinski deli nad vodno linijo so lahko površinsko obdelani.

Deli, zamenjani kot splošno vzdrževanje, kot na primer vžigalne svečke, vžigalni kabli, vžigalne kapice, žice električne napeljave, cevi za vodo, cevi za gorivo, objemke, so lahko ne-ORD.

6.2.11.Yamahina šoba dodatnega vodnega curka na krmi mora biti odstranjena.

6.2.12.Rotor turbine je lahko ne-ORD.

Sistem za vbrizg olja je lahko odstranjen. Gorivo mora biti brez primesi kot eter, metanol, nitrometan ipd. Karakteristike goriva morajo biti enake gorivu v prosti prodaji.

6.2.13 Posebnost pri razredu sedečih skuterjev Promo Stock je omejitev moči 73,6

kW pri serijskem skuterju. Podatke o najvišji moči serijskega skuterja pridobi Zveza pri uvoznikih določene znamke.

6.3. Razred Superstock

OPOZORILO: Začnite s popolnoma originalnim skuterjem. Pozorno preberite pravila, da bi ugotovili, katere predelave so dovoljene. Spremembe, ki niso opisane, niso dovoljene!

6.3.1. ORD so lahko zamenjani.

6.3.2. Cilindri so lahko povrtani, do skupne prostornine razreda. Obdelava kanalov cilindra je dovoljena.

6.3.3. Motorna gred je lahko zamenjana, kot tudi dolžina ojnic in gib batov.

6.3.4. Izpušni sistem je lahko zamenjan. Noben del izpušnega sistema ne sme štrleti tako, da bi to lahko predstavljalo nevarnost. Električno vodeni kontrolniki vbrizga vode so dovoljeni. Hrup ne sme presegati 86dB na oddaljenosti 15m.

6.3.5. Dovoljena je izvedba priključka za spiranje motorja z vodo, kot tudi vgradnja dodatnih električnih črpalk za črpanje kaljužne vode.

6.3.6. Dovoljena je zamenjava akumulatorske baterije, sistema vžiga in pokrovov vžiga.

6.3.7. Popravila in spremembe oblike, kot tudi menjava trupa pod vodno linijo so dovoljeni. Prepovedane so oblike krmil, dodatna krmilca ipd, Mnenje Tehničnega komisarja in/ali Direktorja dirke je obvezujoče.

6.3.8. Krmilo, krmilni drog, ročice so lahko zamenjani ali jim je spremenjena dolžina. Dovoljena je vgradnja dodatnih vzmeti krmilnega droga.

6.3.9. Dovoljene so dodatne obloge, barvanje in spremembe trupa. Kovinski deli nad vodno linijo so lahko površinsko obdelani.

Deli, zamenjani kot splošno vzdrževanje, kot na primer vžigalne svečke, vžigalni kabli, vžigalne kapice, žice električne napeljave, cevi za vodo, cevi za gorivo, objemke, so lahko ne-ORD.

6.3.11. Yamahina šoba dodatnega vodnega curka na krmi mora biti odstranjena.

6.3.12. Rotor turbine je lahko ne-ORD, kot tudi stator in smerne šobe.

Vodni lovilec je lahko zamenjan, z najmanj eno palico, vzporedno osi turbine. Vsi robovi morajo biti zaokroženi, da ne bi predstavljali nevarnosti. Lovilec ne sme štrleti pod dnom več kot 12mm.

Plošča črpalke je lahko zamenjana, ne-ORD. Lahko sega do širine krme in je daljša od zadnjega roba črpalke za 60mm.

6.3.15. Sistem za vbrizg olja je lahko odstranjen.

Gorivo mora biti brez primesi kot eter, metanol, nitrometan ipd. Karakteristike goriva morajo biti enake gorivu v prosti prodaji.

Razdelitev tekmovalcev

7.1. Razdelitev tekmovalcev

Tekmovalci prvenstva so razdeljeni na razrede glede na svoje znanje in izkušnje, da bi omogočili vsakemu tekmovalcu enakopravno športno borbo s sotekmovalci.

7.1.1. Tekmovalci morajo biti stari najmanj 14 let. Starost dokazujejo z veljavnim dokumentom. Do starosti 18 let starši ali skrbniki podpišejo dovoljenje za nastop na tekmovanjih.

7.2. Začetniki (beginners)

Razred je namenjen tekmovalcem, ki se šele vključujejo v tekmovalno dejavnost. V njem lahko nastopajo tekmovalci, ki so sodelovali v manj kot treh dirkah državnih prvenstev. V primeru serije dirk ali prvenstva, lahko sodelujejo tekmovalci v vseh dirkah te serije kot začetniki.

7.3. Novinci (novices)

Razred je namenjen tekmovalcem, ki so si nabrali osnovne izkušnje v tekmovanjih.

Vsak tekmovalec mora svoje prvo prvenstvo voziti v razredu Beginners ali Novices.

Razdelitev tekmovalcev v skupine opravi Zveza pred pričetkom prvenstva.

7.4 Izkušeni (experts)

Tekmovalci, ki imajo veliko izkušenj v tekmovanjih oziroma s svojim znanjem presegajo sotekmovalce v skupini Novice.

7.5 Amaterji (amateurs)

Razred, sestavljen iz razredov novice in expert.

7.6 Ženske (ladies)

Razred, odprt za tekmovalke.

7.7 Veterani (veterans)

Razred za tekmovalce, starejše od 35 let v ski razredih, ali 40 let v runabout razredih.

Tekmovanja

8.1. Varnost

8.1.1. Vsak tekmovalec mora na sebi imeti pravilno zapet rešilni jopič, kadarkoli je na vodi.

8.1.2. Obvezna je uporaba zaščitne čelade, homologirane za uporabo v cestnem prometu. Čelada mora biti integralnega tipa z odstranjenim vizirjem ali odprtega tipa z zaščito brade. To pravilo ne velja le za nastopajoče v disciplini Freestyle.

8.1.3. Zaščita hrbtenice, obutev in zaščita nog je priporočena. Obvezna je uporaba zaščitnih očal.

8.1.4. Prepovedano je sodelovanje tekmovalcu, ki je pod vplivom alkohola ali mamil. Prepovedano je uživanje alkoholnih pijač komurkoli v boksih in uradnih prostorih tekmovanja.

8.1.5. Direktor dirke je pooblaščen, da prepreči sodelovanje vsakemu tekmovalcu, za katerega meni, da je lahko nevaren sebi ali ostalim tekmovalcem ali gledalcem.

8.1.6. Vsak tekmovalec, ki se nevarno ali nešportno obnaša, je lahko kaznovan.

8.1.7. Vsi vodni skuterji, ki sodelujejo v krožnih dirkah, morajo imeti: a) minimum nastavljen tako, da motor v vodi ugasne, ko spustimo ročko plina, ali b) pasek, priklopljen na stikalo mase.

8.1.8. Vsi vodni skuterji morajo opraviti tehnični pregled pred tekmovanjem.

8.1.9. Vsak vodni skuter mora imeti na premcu gumijast odbijač in fiksno pripeto vlečno vrv dolžine približno 15cm v obliki obroča.

8.1.10.Največje število tekmovalcev na skuterju je eden. Prepovedana je vožnja v dveh ali treh na skuterju.

8.1.11.Direktor dirke lahko po lastni presoji ustavi ali prestavi katerikoli del tekmovanja zaradi tehničnih težav, ali da bi zagotovil varnost tekmovalcev, gledalcev ali organizatorjev.

8.1.12. Po končani dirki je organizatorjeva dolžnost predati delegatu Zveze

rezultate dirke ali jih poslati v roku 48 ur na naslov Zveze.

8.2. Krožna dirka (Closed course)

Tekmovanje v hitrosti in spretnosti, kjer več tekmovalcev naenkrat pluje na progi z levimi in desnimi zavoji. Ovire, kot skoki ali rampe so lahko prisotne.

8.4. Freestyle (Nastopi v prostem slogu)

Tekmovanje, kjer tekmovalci nastopijo zaporedoma v dvominutnih nastopih, z namenom prikazati svojo spretnost pri izvajanju trikov in figur na vodnih skuterjih.

Krožna dirka

9.1. Postopki pred štartom

9.1.1. Na sestanku tekmovalcev in uradnem urniku tekmovanja mora biti objavljen urnik uradnih treningov. Dolžina treninga je določena s strani organizatorja. Tekmovalci morajo pričeti s treningom in dirko s štartne linije. Vstop na progo z boksov ni dovoljen.

9.1.2. Sestanek je obvezen za vse tekmovalce. Vrši se na prej objavljenem mestu in času. Sestanek vodi direktor dirke ali pooblaščenec.Na sestanku so opisani pomeni zastav in potek proge. Preverjanje prisotnosti se vrši s poimenskim klicanjem prijavljenih tekmovalcev. Neprisotnost ali zamuda na sestanek je lahko povod za kazenske sankcije.

9.1.3. Tekmovalci žrebajo mesto na štartni liniji s pomočjo kroglic ali lističev.

9.1.4. Najvišje število tekmovalcev na štartu posamezne skupine je lahko naslednje:

Razred	Ski	Runabout
Beginner	8	6
Novice	10	8
Expert	12	8

9.2. Postopki štarta

9.2.1. Tekmovalci se morajo razvrstiti na štartni liniji tako, da je tekmovalec, ki je žrebal prvo štartno mesto na poziciji, najbližji prvemu plovcu za štartom. Od elastične vrvi morajo biti oddaljeni največ 60cm, merjeno od premca.

9.2.2. Štarter pozove tekmovalce, da vžgejo motorje in dvigne znak »2« (znak dveh minut).

9.2.3. Ko so tekmovalci pripravljeni na štart, štarter dvigne znak »1«. Po nekaj sekundah znak »1« obrne za 90º, kar pomeni, da lahko dirka začne kadarkoli. Dirka se prične, ko se elastična vrv odpne.

9.2.4. Štart dirke se lahko prestavi le, dokler štarter drži dvignjen znak »2«. Tekmovalec, ki ima težave in želi ustaviti štart, mora to nakazati z mahanjem roke. Ustavitev lahko traja največ 2 minuti, le enkrat. Ko je dvignjena tabla »1«, štart ni več možno ustaviti. V primeru ponovitve štarta se pravilo ponovi.

9.2.5. Poleg tekmovalca so lahko na štartni liniji še pomočnik (dva pomočnika v razredu Runabout) in mehanik. Pri dvigu table »2« se mora mehanik umakniti k zadnjemu delu štartnega prostora. Nihče drug, razen organizatorjev in pooblaščenih reporterjev ne sme biti v štartnem prostoru.

9.2.6. Tekmovalci razreda Ski morajo pri štartu imeti obe nogi na tleh, in takoj po štartu biti v stoječem položaju. Spremembe so možne zaradi specifičnih pogojev štartne linije, vendar morajo biti opisane na sestanku s tekmovalci.

9.2.7. Tekmovalci ostalih razredov lahko štartajo v sedečem položaju.

9.3. Postopki ponovitve štarta

9.3.1. Direktor dirke lahko odredi ponovitev štarta po lastni presoji. Razlogi za ponovitev štarta so lahko: prehiter štart tekmovalca-ev, nestabilnost plovca, napaka na prvem plovcu ali v prvem krogu, v kateri je soudeleženih več tekmovalcev. Razlog je lahko tudi padli tekmovalec, ki predstavlja nevarnost.

9.3.2. Vsi tekmovalci morajo svoje motorje ustaviti, ko opazijo rdečo zastavo. To pravilo se lahko spremeni le na specifičnih tekmovališčih (rečni tok,ipd.), kjer je to razloženo na sestanku tekmovalcev. Nato bodo morali tekmovalci počasi nadaljevati plovbo do štartne linije. Tekmovalec, ki je kriv ponovitve štarta, je lahko kaznovan.

9.3.3. V kolikor je štart ponovljen po zaključku prvega kroga, tekmovalci, ki niso štartali pri prvem štartu, ne smejo štartati niti pri ponovitvi.

9.3.4. Tekmovalec, ki je kriv ponovitve štarta, mora pri ponovitvi štartati z istega štartnega mesta z ugasnjenim motorjem. Roko, bližjo gumbu za zagon, mora položiti na vrh čelade. Poleg tega se mora odpovedati pomočniku, motor pa lahko zažene šele, ko se odpne elastična vrv.

9.3.5. Če je dirka ustavljena z manj kot tremi dokončanimi krogi, se ponovitev štarta izvede s štartne linije. Tekmovalci, ki so bili kaznovani pri prvem štartu, morajo štartati z isto kaznijo.

9.3.6. Če je dirka ustavljena pri treh ali več dokončanih krogih, se lahko uporabi leteči štart. Tekmovalci se postavijo v linijo, kot so dokončali zadnji končani krog. Sodnik jih nato vodi po progi z zmanjšano hitrostjo, med tekmovalci pa mora biti razmak dolžine skuterja. Prehitevanje ni dovoljeno. Ko sodnik zamaha z zeleno zastavo, se dirka nadaljuje.

9.4. Pravila med potekom dirke

9.4.1. Brezobzirna ali nevarna plovba:Tekmovalec, ki namenoma povzroča zastoj, trke, ki seka pot drugim, ustvarja nepotreben val ali se drugače nešportno obnaša na progi in izven nje, se lahko kaznuje.

9.4.2. Oviranje:Tekmovalec, ki namenoma spremeni smer plovbe in s tem zapre pot hitrejšemu tekmovalcu, se lahko kaznuje. Tekmovalec, ki mora iz kakršnegakoli razloga ustaviti svoje plovilo, je dolžan poskrbeti, da se plovilo čimprej umakne s proge na varen način, da ne bi oviral drugih tekmovalcev.

9.4.3. Spin out:Strogo prepovedano je pluti v smeri, nasprotni smeri dirke. Tekmovalec, ki ga je zavrtelo, se lahko obrne, vendar na način, ki ne ovira ostalih tekmovalcev. Tekmovalec mora pustiti prednost ostalim tekmovalcem ,ki so na progi.

9.4.4. Prehitevanje: Tekmovalec mora biti pripravljen na prehitevanje s tem, da sledi dogajanju za seboj. Tekmovalec, ki prehiteva, mora za to uporabiti najvarnejšo smer, tako da prehitevanemu tekmovalcu ni potrebno naenkrat spreminjati zamišljene smeri plovbe. Tekmovalec, ki je prehiten za krog ali več, lahko nadaljuje z dirko, mora pa se tekmovalcem, ki ga prehitevajo za krog ali več umakniti.

9.4.5. Znaki z roko: Tekmovalec, ki je padel, se je ustavil ali ga je zaneslo, mora dvigniti eno ali obe roki nad glavo, da s tem pokaže, da ni poškodovan. V dirko se lahko vključi tako, da ne ovira ostalih tekmovalcev.

9.4.6. Boje: Vsi tekmovalci morajo pravilno in popolnoma obpluti boje na progi. Premec mora jasno zaviti okoli boje. Tekmovalec, ki prevozi bojo, mora bojo znova pravilno obpluti tako, da ne ovira ostalih.

9.4.7. Zgrešene boje: Tekmovalcu, ki zgreši bojo, se, v kolikor je ne naknadno pravilno obpluje, pri krožni dirki prišteje en krog, pri slalomu pa 10 sekund.

9.4.8. Identifikacija boj: Rdeča boja pomeni zavoj na levo (bojo je potrebno pustiti na svoji levi). Rumena ali bela boja pomeni zavoj na desno (bojo je potrebno pustiti na svoji desni). Boje ostalih barv imajo pomene, ki so razloženi na sestanku tekmovalcev.

9.4.9. Cilj: Ciljna linija mora biti jasno označena. Tekmovalec mora pri prehodu cilja kontrolirati skuter, po prehodu pa ne sme ustaviti, ampak mora z zmanjšano hitrostjo pluti naprej okoli celotne proge.

Freestyle

11.1. Pravila nastopa

11.1.1.Tekmovalci pred začetkom nastopov žrebajo vrstni red nastopov. Tekmovalec ima pred nastopom čas največ ene minute, v katerem lahko na območju nastopa ogreje motor.

11.1.2.Ko je tekmovalec pripravljen začeti nastop, označi pripravljenost z zamahom roke nad glavo. Sodnik potrdi začetek nastopa s piskom ali drugim dogovorjenim znakom na sestanku tekmovalcev. Od znaka sodnika začne teči čas nastopa, v katerem lahko sodniki ocenjujejo nastop.

11.1.3.Čas nastopa tekmovalca je 2 minuti, razen če je to drugače dogovorjeno na sestanku tekmovalcev.

11.1.4.Ko do konca časa nastopa manjka 30 sekund, sodnik to označi z enojnim piskom ali drugim dogovorjenim znakom na sestanku tekmovalcev. Ko preteče čas nastopa, sodnik označi konec nastopa z dvojnim piskom ali z rdečo zastavo. V tem trenutku sodniki nehajo ocenjevati nastop in se obrnejo proti gledalcem.

Nastope tekmovalcev ocenjuje od 3 do 10 sodnikov z ocenami od 1 do 10. Sodniki najprej oceno napišejo na obrazec, nato to oceno sporočijo z dvigom table ali ustno.

11.1.6.Težaven nastop z malo napakami nora biti bolje ocenjen kot lažji nastop z manj ali nič napakami.

11.1.7.V primeru izenačenih rezultatov za prvo mesto, tekmovalci izvedejo še en enominutni nastop.

Osnovna pravila tekmovanj

13.1. Osnovna pravila tekmovanj

Naslednja pravila se uporabljajo na vseh dirkah in tekmovanjih, ki jih organizira ali jim je pokrovitelj Zveza. Vsi člani društev članov Zveze, njeni funkcionarji, sponzorji, lastniki plovil, mehaniki in člani tekmovalnih ekip morajo ta pravila spoštovati in se po njih ravnati.

13.2. Dodatki pravilom

Dodatki pravilom so razglašeni z okrožnicami društvom, tiskani v medijih ali sporočeni tekmovalcem na sestankih tekmovalcev.

13.3. Tehnična pravila

13.3.1.Tekmovalec je odgovoren za izbiro primerne čelade in ostale opreme, ki bo zagotavljala zaščito tekmovalca. Zveza ne zagotavlja kvaliteto določenih izdelkov ali proizvajalcev. Tekmovalci morajo po lastni presoji izbrati opremo, ki jim odgovarja.

13.3.2.V vsem tekmovanjih morajo vsi tekmovalci uporabljati rešilni jopič, ki mora biti v brezhibnem stanju.

13.3.3.Tekmovalci morajo uporabljati čelado, integralnega tipa, brez vizirja. Biti mora v dobrem stanju in pregledana ob tehničnem pregledu pred tekmovanjem. Niso dovoljene čelade za BMX, kolesarske ali gradbene čelade ipd. Izjema so tekmovalci v disciplini Freestyle, ki lahko čelado uporabljajo po lastni presoji.

13.3.4.Zaščita hrbta, zaščitna obutev in zaščitno oblačilo je priporočeno za vse tekmovalce v vseh tekmovanjih.

13.3.5.Tekmovalci morajo uporabljati pri štartu tekmovanja v krožni dirki, kjer se uporablja štart z elastično vrvjo, zaščitna očala. Očala lahko po štartu odvržejo, če želijo. Očala morajo biti tipa za uporabo z vodnimi skuterji, smučarska ali motoristična.

13.3.6.Tekmovalcem je prepovedano uživanje alkoholnih pijač v času tekmovanja. Prepovedano je uživanje alkoholnih pijač komurkoli na območju, uradno določenim za območje tekmovanja.

13.3.7. Vsi vodni skuterji morajo opraviti tehnični pregled.

13.3.8. Menjava vodnega skuterja med motom 1 in motom 2 je dovoljena le s

skuterjem, ki je bil tehnično pregledan, menjavo pa mora dovoliti direktor dirke.

13.4. Pomen zastav

13.4.1.Naslednji pomeni zastav veljajo pri vseh tekmovanjih v organizaciji Zveze.

13.4.2.Zelena zastava: »Štart« ali »Normalen potek dirke«. Lahko pomeni tudi »Prenehanje nevarnosti«.

13.4.3.Rumena zastava: »Nevarnost na progi«. Tekmovalci morajo svojo hitrost prilagoditi vzroku za dvig zastave, prehitevanje ni dovoljeno.

13.4.4.Rdeča zastava: »Dirka je zaustavljena« ali »Konec«. Tekmovalci morajo takoj ustaviti skuterje in se previdno vrniti na štartno linijo.

13.4.5.Črna zastava: »Tekmovalec mora zapustiti progo«. Lahko je črni zastavi dodana tabla s številko tekmovalca. Tekmovalec se mora nemudoma zglasiti pri Direktorju dirke. Neupoštevanje zastave je lahko razlog za kazen, sama zastava pa ni obvezno tudi znak kazni.

13.4.6.Modra zastava: »Tekmovalec mora dati prednost prehitevalcu«. Uporabi se jo v primerih, ko tekmovalci prehitijo tekmovalce za krog ali več. Če tekmovalec ne upošteva zastave in ne da prednosti, je kaznovan.

13.4.7.Prekrižani Šahovnica in Bela zastava: »Polovica dirke«.

13.4.8.Bela zastava: »Zadnji krog za tekmovalca«

13.4.9.Šahovnica: »Zmagovalec je končal dirko«. Tekmovalci, ki prevozijo cilj, morajo zaključiti z dirko in se vrniti na obalo tako, da obkrožijo progo po zunanji strani.

13.5. Vpis in prijave

13.5.1.Vsako tekmovanje v razredu, v katerega se prijavi do konca časa prijav manj kot 5 tekmovalcev, se lahko ne izvede. V primeru majhnega števila tekmovalcev v določenem razredu se lahko razredi združijo. Izjema je disciplina Freestyle, kjer je za izvedbo tekmovanja dovolj en tekmovalec.

13.5.2.Vpisnine in štartnine se tekmovalcem ne vrnejo, ko enkrat tekmovanje prične, razen če je tekmovanje prekinjeno in prestavljeno.

13.5.3.Tekmovalci, ki tekmujejo v razredih Ženske in Veterani, lahko hkrati sodelujejo tudi v razredu Novinci ali Izkušeni.

13.5.4.Vsak nastopajoči s podpisom izjave prevzema dogovorjene odgovornosti nase.

13.6. Nagrade in priznanja

Vse nagrade, diplome, pokali in priznanja se podelijo uradnim zmagovalcem ali njihovim pooblaščencem ob zaključku tekmovanja, razen če je to drugače oznanjeno.

Tekmovalci niso dolžni prisostvovati podelitvenim ceremonialom, je pa njihova prisotnost zaželjena kot znak vljudnosti do pokroviteljev in sponzorjev.

13.7. Točkovanje

13.7.1.Točke se nastopajočim razdelijo glede na končno uvrstitev v tekmovanju. Točke niso razdeljene v tekih, Motu ali LCQ-jih. Diskvalificiran tekmovalec nima pravice do točk.

13.7.2.Tekmovanje v razredu z več kot štirimi tekmovalci bo razdelilo polno število točk. Tekmovanje v razredu z manj kot petimi tekmovalci bo razdelilo polovico polnega števila točk.

13.7.3.Tekmovanje v disciplini Freestyle razdeli vedno celotno število točk. Točke v disciplini Freestyle veljajo le za seštevek v disciplini Freestyle, in se ne seštevajo z ostalimi točkami prvenstva.

13.7.4.V primeru enakega števila točk v celotnem prvenstvu, je zmagovalec kdor ima več prvih uvrstitev v razredu. V kolikor to ne odloči, kdor ima več drugih mest uvrstitve v razredu, in tako naprej. Kot zadnja možnost je boljša uvrstitev v zadnjem, finalnem tekmovanju.

13.7.5.Tekmovalec, ki ne zaključi vsaj en krog, ne dobi točk.

13.7.6.Ko je število tekmovalcev manjše ali enako dovoljenemu številu skuterjev na štartni liniji v tem razredu, ni kvalifikacij. Uporabi se Moto sistem, ki z dvemi ločenimi dirkami določi zmagovalca tekmovanja.

13.7.7.Moto točkovanje: Seštevek dveh uvrstitev določi zmagovalca tekmovanja. Tekmovalec z najnižjim seštevkom je najvišje uvrščen. V primeru izenačenosti seštevkov, je višje uvrščen tekmovalec, ki je v drugi dirki dosegel boljšo uvrstitev. Da bi prejel točke, mora tekmovalec v vsaki dirki odpeljati vsaj en krog.

13.7.8.Točke, ki se razdelijo v disciplini Krožna dirka:

1. – 60t. 2. – 53t. 3. – 48t. 4. – 43t. 5. – 39t.

6. – 36t. 7. – 33t. 8. – 30t. 9. – 27t. 10.– 24t.

11.- 22t. 12.- 20t. 13.- 18t. 14.- 16t. 15.- 14t.

16.- 12t. 17.- 10t. 18. - 8t. 19. – 6t. 20. – 4t.

13.7.9.Točke, ki se razdelijo v disciplini Freestyle:

1. – 20t. 2. – 17t. 3. – 15t. 4. – 13t. 5. – 12t.

6. – 11t. 7. – 10t. 8. – 9t. 9. – 8t. 10.– 7t.

11.- 6t. 12.- 5t. 13.- 4t. 14.- 3t. 15.- 2t.

16.- 1t. 17.- 1t. 18. - 1t. 19. – 1t. 20. – 1t.

13.7.10. Državno prvenstvo je sestavljeno iz šestih dirk, za določitev državnega

prvaka veljajo štiri najboljše uvrstitve tekmovalca. V primeru višje sile, ko se ena od dirk ne bi mogla izvesti, veljajo tri najboljše uvrstitve od petih izvedenih dirk.

13.7.11. Za ekipno prvenstvo se zbirajo vse točke, ki jih posamezni tekmovalci

zberejo v prvenstvu.

13.7.12. Uradno tekmovanje za naziv prvaka Slovenije je veljavno le, če v

posameznem razredu sodelujejo vsaj trije tekmovalci.

13.8. Tekmovalne številke

13.8.1.Tekmovalci morajo na skuterje pritrditi štartne številke višine 18 cm na kontrastni enobarvni podlagi. Uporabljene so lahko le standardne krepke pisave, brez senčenja ali konture. Številke morajo biti pritrjene na skuterje že ob tehničnem pregledu. Tekmovalcem, ki ne zadostijo tem pogojem, lahko tehnični komisar prepove sodelovanje na dirki.

13.8.2.Najmanjša dimenzija podlage mora biti: pri enocifrnem številu 20cm višine x 15cm širine, pri dvocifrnem številu 20cm višine x 23cm širine, pri trocifrnem številu 20cm višine x 30cm širine.

13.8.3.V primeru več tekmovalcev z isto štartno številko, bo moral tekmovalec, ki je kasneje oddal prijavnico, številki dodati črko višine 9 cm.

13.9. Pooblastila Direktorja dirke

13.9.1.Direktor dirke je odgovoren za potek dirke, postavitev proge in določitev ostalih prostorov, vključenih v tekmovanje.

13.9.2.Direktor dirke ima pravico kaznovanja tekmovalcev, lastnikov, članov ekip in sponzorjev. Lahko jih diskvalificira, izloči s tekmovališča ali opomni.

13.9.3.Uradni rezultati morajo biti potrjeni s strani Direktorja dirke, nato pa poslani Zvezi.

13.9.4.Direktor dirke lahko na osnovi lastnega mnenja prekine ali prepreči izvedbo kateregakoli dela tekmovanja, ki predstavlja možno nevarnost za tekmovalce in/ali gledalce. Lahko tudi skrajša dirko zardi kateregakoli razloga, vendar mora o tem obvestiti vnaprej tekmovalce.

13.9.5.Direktor dirke lahko ocenjuje metode štetja krogov in pravilno delovanje vseh pripomočkov za meritve, od Tehničnega komisarja pa lahko zahteva, da ta kadarkoli izvrši kontrolo teh sistemov.

13.9.6.Funkcionarji dirke (Direktor dirke, Tehnični komisarji, itd.) ne morejo na tekmovanju sodelovati tudi kot tekmovalci.

Kazenske sankcije

14.1. Nepodrejanje pravilom

Vsako nespoštovanje pravil se vključi v tekmovalčev dosje pri Zvezi.

14.2. Izločitev s tekmovališča

Funkcionarji dirke imajo pravico izločiti kogarkoli z boksov, proge in prostora tekmovanja.

14.3. Tekmovalčeva disciplina

14.3.1.Direktor dirke ima pravico diskvalifikacije ali izločitve tekmovalcev, lastnikov, članov ekip in sponzorjev s tekmovališča zaradi naslednjih razlogov:

· Vulgarnost, nespoštljivo ali nešportno obnašanje do funkcionarjev, gledalcev ali tekmovalcev.

· Izdaja nekritih čekov

· Uživanje psihotropnih substanc, pijač ali mamil.

· Neupoštevanje odločitve funkcionarja.

· Verbalni ali fizični napad na funkcionarja.

· Sodelovanje brez veljavne članske izkaznice ali uporaba tuje izkaznice.

14.3.2.Zveza lahko dodatno tekmovalca kaznuje s kaznijo, izgubo točk, suspenzom, diskvalifikacijo ali kombinacijo zgornjega.

14.3.3.Na odločitve o kaznovanju tekmovalca zaradi razlogov v točki 14.3.1. ni možnosti pritožbe.

14.4. Odgovornost tekmovalca

Tekmovalci in člani njihovih ekip s podpisom prijave in izjave soglašajo, da uporabljajo tekmovalno progo na lastno odgovornost, da so seznanjeni z možnostjo vidne ali skrite nevarnosti, in da do organizatorja tekmovanja ne bodo uveljavljali odškodninskih zahtevkov.

14.5. Sankcije za prekrške

14.5.1.Tekmovalec, ki tekmuje z vodnim skuterjem, za katerega Tehnična komisija ugotovi, da ne ustreza pravilom za določen razred, je diskvalificiran v tej dirki. Tekmovalec je lahko kaznovan s strani Zveze tudi z denarno kaznijo do 40.000,00SIT, z izbrisom točk v prvenstvu ali s suspenzom do 30 dni pri tekmovanjih, izvedenih pod okriljem Zveze.

14.5.2.V kolikor tekmovalec drugič krši tehnična pravila v tem prvenstvu, je lahko kaznovan s strani Zveze z denarno kaznijo do 80.000,00SIT, z izbrisom točk v prvenstvu ali s suspenzom do 60 dni pri tekmovanjih, izvedenih pod okriljem Zveze.

14.5.3.V kolikor tekmovalec tretjič krši tehnična pravila v tem prvenstvu, je avtomatsko suspendiran za dobo celotnega prvenstva pri tekmovanjih, izvedenih pod okriljem Zveze, lahko pa je tudi kaznovan z denarno kaznijo do 150.000,00SIT.

14.5.4.Vse kazni morajo biti plačane na ŽR Zveze preden je lahko tekmovalcu dovoljeno sodelovati na dirkah pod okriljem Zveze.

14.6. Podpora

Vsaka kazen, izrečena zaradi kršitve tega Pravilnika, mora biti podprta s strani vseh članov Zveze.

Tehnični Postopki

15.1. Pregled pred dirko

15.1.1.Vsakemu prijavljenemu tekmovalcu je lahko pregledana oprema na zahtevo Direktorja dirke ali Tehničnega komisarja. Dolžnost tekmovalca je, da opremo dostavi na dogovorjeno mesto za pregled.

15.1.2.Tehnični pregledi pred dirko so obvezni za vse razrede. Pregled pred dirko ne potrjuje skladnosti vodnega skuterja in opreme z zahtevami pravilnika. Pregled po dirki določa uvrstitev.

15.1.3.Tehnični komisar lahko prepove uporabo vsakega vodnega skuterja, ki ni skladen s pravilnikom.

15.1.4.Tehnična komisija mora biti opremljena z natančnimi podatki o skuterjih in z orodjem za njihov pregled.

15.1.5.Vsi vodni skuterji, ki sodelujejo na dirkah pod okriljem Zveze, morajo zadostovati pogojem iz pravilnika. Nekateri elementi, ki so podvrženi pregledu so:

Zaščitna oprema tekmovalca:

· Rešilni jopič ali plovni pripomoček primernega tipa;

· Zaščitna čelada;

· Zaščitna očala.

Trup skuterja:

· Splošni pregled poškodb ali razpok;

· Preveriti, da na trupu ni štrlečih delov, ki so lahko nevarni;

· Pregledati, da na dnu ni krmilc, plavutk ipd.;

· Pregledati stanje odbijačev;

· Preveriti tekmovalne številke in podlago;

· Preveriti obstoj številke HIN;

· Pregledati pravilno postavitev nalepk sponzorjev (če je zahtevano);

· Pregledati pritrditev vrvi na premcu.

Krmilo in krmilni drog:

· Preveriti stanje krmilnega droga;

· Preveriti pravilno delovanje mehanizma;

· Preveriti, da ročica vplinjača deluje brezhibno;

· Preveriti trdnost ročic;

· Preveriti, da motor ugasne v prostem teku (na suhem);

· Preveriti pravilno delovanje stikala za ugašanje in stanje paska.

Motorni prostor:

· Objemke morajo biti trdno privite;

· Akum. Baterija mora biti v svojem ležišču, pritrjena;

· Rezervoar goriva mora biti varno pritrjen;

· Sistem goriva ne sme puščati in vse objemke morajo biti trdno pripete;

· U.S.C.G., SAE-J1928 ali UL-1111 zračni filter mora biti trdno vgrajen.

15.1.6.Vsi vodni skuterji morajo ustrezati lokalnim predpisom, kot: registrska označba, gasilni aparat ipd. Organizator tekmovanja je dolžan o posebnih zahtevah in predpisih vnaprej obvestiti tekmovalce.

15.1.7.Označbe sponzorjev morajo biti pritrjene oziroma nalepljene na vodnih skuterjih in/ali ostali opremi, kot določeno s strani Direktorja dirke.

15.1.8.Številka HIN mora biti pritrjena na vseh vodnih skuterjih. Trupom brez številke HIN Zveza določi identifikacijsko številko.

15.2. Pregled po dirki

15.2.1.Priporočen postopek tehničnega pregleda je, da se prve tri uvrščene vodne skuterje pregleda. Direktor dirke lahko določi drugačno število skuterjev, ki naj jih zajame pregled.

15.2.2.Tehnični komisar ima pravico do pregleda kateregakoli sklopa kateregakoli skuterja, sodelujočega v kateremkoli razredu. Tekmovalec, ki zavrne sodelovanje v postopku tehničnega pregleda je lahko kaznovan s strani Direktorja dirke.

15.2.3.Demontaža in ponovna montaža sklopov skuterja pri tehničnem pregledu je dolžnost tekmovalca oziroma njegovega mehanika.

15.2.4.Tekmovalec in/ali mehanik sta edina lahko prisotna pri skuterju v prostoru, namenjenemu kontroli.

15.2.5.Zveza ne odgovarja za skuterje, podvržene kontroli.

15.2.6.Vsi sklopi, ki se smatrajo za nelegalne po tem pravilniku, morajo ostati v območju kontrole še 30 minut po odločbi o diskvalifikaciji.

15.3. Zalivke / Kontrolne nalepke

Tekmovalec mora dovoliti pritrditev zalivk ali kontrolnih nalepk na skuter, motorni prostor ali na drugih delih skuterja. Poškodba zalivke oziroma nalepke je lahko razlog za kaznovanje. Slučajna poškodba mora biti takoj sporočena Direktorju dirke.

15.4. Pregled goriva

15.4.1.Tekmovalčeva izjava o vsebini sistema za gorivo je zavezujoča. Gorivo se analizira tako, da se vzorce goriva pregleda pred tekmovanjem, lahko pa se vzorce goriva pošlje na analizo v za to usposobljeno neodvisno ustanovo.

15.4.2.Pršilke etra se lahko uporabijo za lažji vžig motorjev.

15.4.3.Tekmovalec mora na zahtevo tehnične komisije predložiti potrdilo o nakupu goriva na črpalki.

15.5. Postopek meritve hrupa

15.5.1.Obvestilo o meritvi hrupa bo dano na sestanku tekmovalcev. Določeno bo kdaj in kje bo meritev izvedena, in kako bodo kršitelji obveščeni.

15.5.2.Omejitev hrupa je 86dB na oddaljenosti 15m. Skuterji, ki v času uradnega treninga presegajo ta prag, se vpišejo na seznam, obešen na vidnem mestu. Tekmovalci tako lahko poskrbijo, da nivo hrupa znižajo na dovoljeno mejo.

15.5.3.Tekmovalcem s skuterji, ki v poteku dirke presegajo prag hrupa, dovoljen s tem pravilnikom, se prišteje en kazenski krog.

15.5.4.Izjema pravilu 15.5.3. so skuterji, ki presežejo nivo hrupa zaradi poškodbe, nastale med potekom dirke.

Pritožbe in protesti

16.1. Pritožbe

Na odločitev funkcionarja dirke ne more biti vložena pritožba.

Samo tekmovalci lahko ustne pripombe naslovijo Direktorju dirke, v kolikor ni drugače določeno. Tekmovalci lahko komunicirajo z Direktorjem dirke pred tekmovanjem, med dirkami, po dirkah ali na željo Direktorja dirke.

16.2. Postopek vložitve protesta

16.2.1.Protest mora biti pisno vložen največ 30min. po koncu dirke.

16.2.2.Ko je protest vložen v zvezi z neskladnostjo skuterja, mora biti protestu dodan znesek garancije 20.000,00SIT za pokritje stroškov demontaže, kontrole in montaže sklopov.

16.2.3.V kolikor se ugotovi, da je skuter skladen s pravilnikom in se protest zavrne, se znesek garancije, dodan protestu, izplača protestiranemu tekmovalcu.

16.2.4.V kolikor je skuter neskladen s pravilnikom in je protest sprejet, se znesek garancije vrne vlagatelju protesta, protestirani tekmovalec pa se kaznuje na osnovi tega pravilnika.

16.2.5.Tekmovalec, ki ne dovoli kontrole skuterja pod temi pogoji, je diskvalificiran.

16.2.6.Vlagatelj protesta je lahko le tekmovalec v istem razredu kot tekmovalec, na katerega se protest nanaša.

16.3. Ugovori

Tekmovalec, ki je kaznovan z diskvalifikacijo zaradi neskladnosti opreme, lahko vloži ugovor na Zvezo v roku ene ure od konca tekmovanja, ugovoru pa mora dodati znesek 10.000,00SIT.

Odločitev Zveza sprejme v doglednem času od dneva vložitve ugovora. Zveza lahko svojo odločitev in razlago objavi, skupaj z njo pa tudi imena vpletenih tekmovalcev.

Slovar pojmov

ORD Originalni rezervni del

Boja Plovec, sidran v vodi, ki določa potek proge

Moto Ena od dveh dirk, kjer se končna razvrstitev uporabi za določitev zmagovalca po Moto sistemu

LCQ Repesaž

IJSBA / UIM International Jet Sports Boating Association / Union Motonautique Mondiale

Homologacija Postopek dovolitve nastopanja določenemu skuterju ali uporabi opreme

HIN Hull Identification Number

USCG U.S. Coast Guard

Tehnična komisija Skupina oseb, ki skrbijo za tehnično pravilno izvedbo dirk

Funkcionar Oseba, ki nadzira tekmovanje v imenu Zveze

Dno Del trupa pod vodno linijo

Štarter Oseba, ki da uradni znak za začetek dirke

Moč motorja Podatek o mehanski energiji – 1 konjska moč (KM) = 736 W

Boks Prostor, namenjen zadrževanju vodnih skuterjev in tekmovalcev z ekipami

Beležke: