Kako bi sploh imenovali plovila, o katerih naj ta prirocnik
govori?
O tem problemu smo razmisljali ob zacetku pisanja tega
prirocnika. Banalno, kajne? Vendar nismo uspeli najti imena, ki
bi popolnoma ustrezalo, tako pomensko kot jezikovno.
Vzemimo za primer ze sam naziv "vodni skuter". Pomensko
bi si lahko predstavljali plovilo, kjer pri plovbi upravljamo
sede s posebnega sedeza, podobno kot vozimo cestni skuter.
Podobnost lahko najdemo v tem, da imata tako cestni kot vodni
skuter zascito nog pred vodo, cestni s posebej oblikovano
plocevino, vodni pa s svojim funkcijskim delom - lupino. Vendar
je po taki definiciji vodni skuter seveda lahko tudi plovilo
oblike motocikla ali skuterja, ki ga poganja izvenkrmni motor.
Torej se pojavi problem natancne definicije plovila tipa "vodni skuter", ki ima notranji motor in ga poganja propulzijski sistem vodne turbine, ne pa elise.
V tujih jezikih tega problema z imenom niso resili, v anglescini je tako imenovan "osebno plovilo" (personal watercraft), "vodni skuter" (water scooter) ali "jet ski" (zadnji izraz je zasciteno ime druzbe Kawasaki, zato bi poskusili s kakim drugim imenom). V italijanscini je podobno: "vodni skuter" (acquascooter) in "vodni motor" (moto d acqua).
Trenutno stanje v slovenscini jih seveda vsaj izenaci: "vodna vespa", "vodni skuter", in kot visek nerazumljivosti "vodne motorne sani".
Koncno predlagamo, da naj ostane kot izraz, ki predstavlja plovilo, o katerem govorimo, "vodni skuter". Od vseh imen se nam zdi se najprimernejse, da pa bi preprecili formalne nejasnosti v okviru zakona o plovbi ipd., lahko v te primere dodatno locimo kategorijo "vodni skuter" v razrede A,B ali C. Odvisno pac od tipa pogona in oblike trupa.
V besedilu tega prirocnika bomo uporabljali ime "vodni skuter" oziroma skrajsano "skuter", za oznacevanje plovila, ki s pomocjo notranjega motorja in preko sistema pogona z vodno turbino sluzi za plovbo eni, dvem ali trem osebam, vkljucno z voditeljem, stoje ali sede, sede naceloma na nacin, podoben voznji s cestnim motociklom.
S tem smo dolocili, o cem sploh govorimo, ceprav bomo pojem "vodni skuter" v nadaljevanju se dodatno razdelili. Trenutno pa lahko ze oznacimo, komu smo ta prirocnik namenili. Tukaj bi najprej bili kupci vodnih skuterjev, ki si poleg navodila za uporabo in garancijske knjizice zelijo se kaksno dodatno informacijo o sami plovbi, vzdrzevanju skuterja, sodelovanju na tekmovanjih ipd. Nato je prirocnik namenjen vsem, ki se kakorkoli redno ali obcasno srecujejo z vodnimi skuterji, bodisi kot uporabniki ali le kot aktivni element zivljenja na nasem morju in notranjih vodah.
Sam nastanek vodnih skuterjev ni popolnoma jasen, vendar lahko ugotovimo, da je kalifornijski izumitelj Clayton Jacobson leta 1971 patentiral izdelek, ki je predhodnik danasnjim stojecim skuterjem. Kanadsko podjetje Bombardier pa je v sestdesetih letih ze izdelovalo model sedecega skuterja, ki je sluzil kot osnova danasnjim tipom sedecih skuterjev.
Po nekaj letih se je razvila organizacija, ki je v Zdruzenih drzavah vodila tekmovanja s temi plovili, kmalu pa postala mednarodna organizacija z namenom pospesevanja razvoja teh novih plovil.
Prva velika mednarodna druzba, ki je vstopila v velikoserijsko izdelavo vodnih skuterjev je Kawasaki. Vendar je se do pred kratkim priznanje za izdelavo vodnih skuterjev bilo v zraku, saj se v dolgoletnem sporu med Kawasakijem in izumiteljem Jacobsonom niso uspeli dogovoriti, cigava je glavna zasluga za nastanek vodnega skuterja. V letu 1993 so se koncno odlocili za salomonsko resitev, kjer je Jacobson podal izjavo, da brez druzbe Kawasaki ne bi bilo vodnega skuterja, kot ga poznamo danes, Kawasaki pa je z druge strani izjavil, da bi brez Jacobsonovega izuma ne uspeli izdelati vodnega skuterja, ki bi dosegel tak uspeh, kot ga je. Da bi bilo vse se enostavnejse, je Bombardier popolnoma prepustil Kawasakiju moznost predstavljanja kot prvi izdelovalec vodnega skuterja, ceprav so njihovi skuterji ze v sestdesetih letih razen gibljivega krmila v vertikalni smeri imeli vse lastnosti danasnjih vodnih skuterjev.
Z leti so v izdelavo vodnih skuterjev vstopala nova podjetja, ki so pospesila iskanje novih tehnoloskih resitev zaradi povecane konkurencnosti na trziscu. Zadnjo tako revolucijo je izpeljala Yamaha s predstavitvijo svojega Wave Blasterja, ki je popolnoma spremenil konkurencnost v tekmovalni kategoriji X-2, ki so jo zaradi tako spremenjene slike sodelujocih skuterjev kar preimenovali v kategorijo Sport. Ime X-2 je namrec bilo zasciteno ime Kawasakijevega modela. Povedati moramo tudi, da je do pred priblizno sedmimi leti tudi sodelovanje na tekmovanjih, ki jih je organizirala organizacija IJSBA (International Jet Sports Boating Association), bilo vezano na samo znamko Kawasaki. Sele z moznostjo sodelovanja vsem znamkam skuterjev so tekmovanja dobila nek nov zagon, predvsem zaradi poltovarniskih in tovarniskih ekip, ki svoje raziskave na prototipih direktno prenasajo na dirkalisca in nato na tekoce trakove.
Vodne skuterje locimo lahko glede na vec faktorjev, glavni pa
bi bil nacin voznje, to je - stoje ali sede. Imamo torej skupino
stojecih skuterjev, ki v tekmovalnem smislu sodijo v takozvano
Divizijo ski ("Ski division"), skupino sedecih
skuterjev, ki so predvsem pri izposojevalnicah zelo priljubljeni,
ter skupino hibridnih skuterjev, kjer lahko skuter vozimo stoje
ali sede.
Drugi faktorji, po katerih bi lahko locili skuterje, so: stevilo
potnikov skuterja, nivo stabilnosti, uporaba eventelnih sani za
voznjo, namen uporabe. Glede na to, da je delitev skuterjev po
nacinu voznje najbolj razsirjena, si poblize oglejmo vsako od
nastetih skupin:
ali
Stand up ali
Ski Division
Skuterji so precej ozki, sirina je ponavadi od 50 do 70 cm, dolzina pa nekaj nad 2 metra. Teza stojecega skuterja je od 100 do 140 kg, odvisno od tipa in moci motorja. Za voznika je predviden prostor na krmi skuterja, ki je primerno oblazinjen, da je stoja udobnejsa in oprijem sigurnejsi. Krmilo je gibljivo v vertikalni smeri, kar pomeni, da se stojeci skuter lahko vozi tudi v pokrceni drzi, klece ali celo leze.
Prednost stojecih skuterjev je predvsem manjsa teza in s tem moznost enostavnejsega rokovanja tudi za eno samo osebo. Primernejsi so za razvedrilne namene kot za morebitno javno uporabo, saj nimajo moznosti prevoza nikakrsnega tovora, razen prevoza enega samega potnika. Potniku tudi nudijo slabso zascito pred vodo kot ostali skuterji.
ali
two-seater, three-seater ali
Runabout
Skuterji so sirsi, sirine okoli enega metra, dolzine med dvemi
in tremi metri. Teza je okoli 200 kg, prostor voznika pa je
podoben sedezu cestnega motorja. Krmilo ni gibljivo v vertikalni
smeri, kar priblizuje te skuterje mnogo bolj motociklom kot cemu
drugemu.
Sedeci skuterji imajo nekaj vec prostora v primerjavi s
stojecimi, ceprav tudi tukaj ne moremo prevazati vecjih tovorov.
Vendar lahko vecinoma najdemo na sedecem skuterju tudi hermeticni
prostor za dokumente, prirocni hladilnik in podobno. Vecinoma je
voznja stabilnejsa pri samem vozniku, s potnikom je vzdrzevanje
ravnotezja tezje.
ali
x-2 ali
Sport
Skuterji so predvideni za voznjo ene osebe, imajo sedez in krmilo podobno motociklu. Po merah so med stojecimi in sedecimi skuterji, vendar precej lazji od sedecih.
Kot vsaka dejavnost, tudi plovba z vodnimi skuterji zahteva uporabo dolocene opreme. Sem sodi obvezna oprema, ki jo predpisuje zakon, ter ostala oprema, ki jo zahteva stanje na morju ali dolocene dejavnosti v zvezi z vodnimi skuterji.
Kot obvezno opremo na vodnem skuterju, ki jo predpisuje zakonodajalec preko svojih Pristaniskih kapitanij, imamo:
Lahko bi pomislili, da je namen resilnega jopica le v zagotavljanju dodatnega vzgona pri padcu v vodo, vendar vam iz osebnih izkusenj lahko povemo, da resilni jopic pomaga tudi pri vseh udarcih telesa v krmilo, zato je voznja brez resilnega jopica izredno nevarna. Pri vsaki nenadni spremembi hitrosti (ki je lahko tudi od nas neodvisna, kot recimo v primeru blokiranja motorja) trup namrec butne v zgornji del krmila.
Vrv je uporabna pri vseh resevanjih na morju, tako med dvemi skuterji kot v primeru, da nas resuje ali da resujemo drug coln.
V primeru, da bi zaradi okvare ostali na morju po soncnem zahodu, nas bodo resevalci laze opazili, ce bomo v enominutnih intervalih oznacevali naso pozicijo z baterijsko svetilko.
Med neobvezno opremo, ki jo svetujemo vsem uporabnikom, naj omenimo predvsem gasilni aparat. Vsak vodni skuter ima poseben prostor za namestitev gasilnega aparata, njegove uporabnosti pa se boste zavedli sele, ko bo prepozno. ce ga nimate, seveda. Svetujemo tudi, da tehniko gasenja vsaj enkrat zvadite, tako da bi cel postopek od trenutka, ko ste ogenj opazili do zacetka gasenja ne trajal vec kot deset sekund.
Zadeva, ki vam bo pomagala zadrzati energijo med vsemi padci prvih dni, je obleka (body suit). Obleka za vodni skuter je neoprenska obleka debeline okoli 3 mm oziroma nylonska nepropustna obleka za uporabo v zimskih mesecih. Od oblek, ki jih vecinoma poznamo kot potapljaske in windsurf obleke, se razlikuje predvsem po posebnih gumiranih ojacitvah na kolenih in v predelu piscali. Pozicija zadrg ni toliko pomembna kot pri oblekah za windsurf, predvsem na spodnjem delu hlacnice pa je desetcentimetrska zadrga pravi balzam za uporabnika. Preizkuseno. Za naso klimo je najverjetneje najprimernejsa dvodelna obleka, saj poleti nosimo le Long John z resilnim jopicem, ce pa smo bolj mrzle nature, si lahko vedno pomagamo z jakno. Ko se pojavijo prvi pingvini, svetujemo spravilo obleke do naslednje sezone.
Cevlji, primerni za uporabo na vodnih skuterjih, so predvsem - odporni na vodo. S tem ne zanikamo, da bi voznik skuterja z usnjenimi kavbojskimi skornji padel v oci, vendar je primernejsa obutev iz materialov, ki po enomesecni uporabi se ne razpada. Karakteristika vseh cevljev, izdelanih specificno za uporabo na stojecih vodnih skuterjih pa je visina cevlja, ki pokrije glezenj in ga tudi s spuzvastim materialom zasciti. Podplat mora biti primerno mehak, da bi nudil dober obcutek oprijema in da ne bi pretirano uniceval povrsine stojnega dela na skuterju. cevlji so prepotreben del opreme, tudi zaradi obale, ki je veckrat prepolna smeti in razbite steklovine.
Rokavice sluzijo predvsem zasciti pred zulji, uporabne so lahke rokavice za motokros oziroma rokavice iz lycre ali podobnih materialov.
Ocala so pri vsakdanji uporabi resda nepotrebna, pri plovbi v razburkanih vodah ali dirkah pa lahko pomagajo. Smucarska ocala bodo izvrstna za ta namen.
Ste ze kdaj poskusili z glavo trciti v oviro pri 50 km/h? Laze bi namrec razumeli potrebnost celade pri sodelovanju na dirkah, kjer je seveda kontakt med dvemi skuterji mogoc. Pametna je tudi uporaba celade pri voznji v valovih.
Prvi nasvet, ki ga lahko damo popolnemu zacetniku, je izogibati se samostojnega ucenja. Vsak element voznje bo namrec ucenec lahko dosti laze in hitreje obvladal s pomocjo instruktorja, zavedati pa se moramo tudi nevarnosti, da se sam zacetnik ne bo zaradi preutrujenosti sploh mogel vrniti na obalo. Z druge strani bi voznja blizu obale, kjer bi se res voznik izpostavljal manjsi nevarnosti bila moteca za druge kopalce, poleg tega pa bi s tem voznik bil tudi v prekrsku na osnovi dolocila Pravilnika o redu v lukah in drugih delih obalnega morja o minimalni oddaljenosti plovbe z vodnim skuterjem, ki znasa 250 m oddaljenosti od obale.
Pravilo, ki bi ga morali zapisati na vsak skuter je nikoli ne vozi sam. Vedno si priskrbimo partnerja, ki bo vozil z nami ali nas opazoval z obale.
Kako pristopiti k ucenju voznje? Najprej spoznajmo vse komande na skuterju, vendar pazimo, da motorja ne puscamo vzganega vec kot 15 sekund, ce skuter ni v vodi. Motor bi se namrec lahko pregrel, in ob stiku s hladno vodo ob vstopu v hladilni sistem blokiral. Pazimo tudi, da vstopna resetka ni naslonjena direktno na tla, saj bi lahko turbina povlekla vase pesek ali podobne smeti.
Ta vaja naj sluzi predvsem pridobivanju obcutka, na kaksen nacin bo motor najlazje vzgal, v primeru da je hladen, oziroma ko ze nekaj casa dela. Nacelno se hladen motor vziga brez dodajanja plina, samo s cokom. Vrocega vzigamo z dodajanjem plina, vendar pazimo, da rocko plina spustimo takoj, ko je motor vzgal, da nas vodni curek ne bi poskodoval. To vajo vadimo na delu obale, kjer je globina vode vecja od 60 cm, hkrati pa ne presega 150 cm, da lahko se tikamo dno.
Nato skuter porinimo v vodo, in se ulezimo tako, da prsa naslonimo na stojisce. Verjetno ste ze opazili, da govorimo o stojecem skuterju. Ta je namrec neprimerno tezji za ucenje, vsaj na zacetku. Sedaj vzgimo motor in ob tem pazimo, da ne dodamo prevec plina, saj bi nas pritisk vodnega curka iz sobe lahko poskodoval. S priblizno tretjino plina se odpeljimo leze do primernega mesta, kjer bomo priceli z ucenjem.
Kako najti primerno mesto? Z obale opazujmo dogajanje na morju, in se odlocimo za kraj, kjer ni plavalcev in kjer ni velikega prometa plovil. To pomeni, da pri ucenju poskrbimo, da okoli nas ni nikogar v radiju priblizno 300 metrov, razen seveda instruktorja, ce ga imamo.
Najprej se moramo navaditi starta v vodi, pri katerem koncamo vajo v klececem polozaju. Pri tretjini plina naslonimo na stojisce eno koleno (katero, po osebnem obcutku), ter poskusimo zadrzati ravnotezje v tem polozaju, brez da bi dodajali plin. Noga, ki je ostala v vodi, nam sedaj sluzi kot neke vrste krmilo. Ko povlecemo to nogo iz vode, moramo dodati plin do konca, da dosezemo glisiranje v cimkrajsem casu. V pocasni plovbi, ko nimamo se hitrosti glisiranja, je namrec tezje zadrzevati ravnotezje. Ko smo dosegli glisiranje, poskusimo s postopnim odvzemanjem plina hitrost zmanjsati na spodnjo mejo glisiranja. Tezisce poskusajmo zadrzevati cim nizje, toliko da se vidimo cez krmilo. V primeru, da nam hitrost pade pod hitrost, kjer skuter glisira, je dovolj, da naenkrat dodamo plin, in nas skuter spet potegne nad to hitrost. Taksna hitrost, zelo blizu meje glisiranja, je tudi najprimernejsa za ohranjanje ravnotezja. Krma skuterja je namrec malce potopljena, in vodni curek nam zaradi svoje sile, ki je v tem polozaju usmerjena proti dnu pomaga, da manjse napake pri voznji ne pomenijo tudi padca. Obcutek imamo, kot da "rijemo" skozi vodo. Ko dosezemo, da vozimo v tem polozaju, ne postanimo neucakani.
Vozimo klece vsaj se 10 minut, da se malce navadimo na spreminjanje hitrosti z dolocenim obcutkom, hkrati pa obracajmo v krogu s premerom vsaj 50 metrov. Nato se vrnimo na obalo, da bi se odpocili. Prve dni najbolj trpijo misice rok, saj se pri vlecenju na skuter porabi veliko energije. Za prvi dan bo dovolj, ce se navadimo voznje klece, lahko pa poskusimo tudi obracati v ostre zavoje, da pridobimo obcutek spodnasanja krme. Ne pretiravajmo, takoj ko zacutimo utrujenost se vrnimo na obalo. Skupni cas voznje naj ne presega eno uro za prvi dan. Se nasvet: pri padcu poskusimo zadrzati krmilo in s tem skuter. S tem bomo prihranili veliko casa, ki bi ga porabili za plavanje do skuterja, hkrati pa bomo akumulatorju prihranili nekaj enrgije, saj ne bo potrebno vsakokratno vziganje po padcu. ce bi pa spustili krmilo, pri, recimo visji hitrosti, in moramo nato plavati do skuterja, vzgimo motor cimprej, se posebej, ce se je skuter prevrnil. Tako bomo preprecili, da bi voda, ki se je nabrala v motornem prostoru, prisla do valjev.
Sele, ko popolnoma obvladamo voznjo klece, zacnimo z dviganjem
tezisca. Poskusimo zadrzati hitrost na meji glisiranja, hkrati pa
vstanimo. Stopala postavimo tako, da bo med njimi priblizno 20 cm
razdalje. Katero bomo postavili spredaj, je stvar osebnega
obcutka. Roke naj bodo mehke, da bi lahko kompenzirale plesanje
krmila, telo pa poskusajmo drzati sprosceno in ne prevec nad
krmilom. Vaje, ki jih delamo, so iste kot pri voznji klece, torej
voznja naravnost, v krogih in osmicah.
Obvladovanje voznje stoje je obvezno za ucenje voznje na valovih,
ucenje figur freestyla in ucenje voznje med bojami.
Vaja naj bo namenjena hitremu ustavljanju. Pri najvisji hitrosti poskusimo ustaviti skuter v cimkrajsem casu s tem, da telo potopimo za krmo skuterja tako, da deluje telo kot nekaksna zavora. Seveda ta vaja ne bo dosegla svojega smisla v primeru, da pri najvisji hitrosti pademo s skuterja, vendar vsak primer, ko lahko ta tehnika ustavljanja prepreci morebitno nevarnost, dokazuje potrebnost same vaje.
No, pa zacnimo s to dolgocasno teorijo, ki nam lahko prihrani marsikateri spor, nesreco in tudi denar, saj lahko temu poglavju mimogrede pridamo tudi drugi podnaslov in sicer:
(in vsemi ostalimi stvarmi, ki nam omogocajo voznjo po, pod ali nad povrsino - morja, seveda, cisto blizu le te, in po moznosti z vsaj eno sticno tocko z njo!)
Poznamo tri pravila, ki obravnavajo srecanje dveh plovnih objektov na morju.
Ce se kot (alfa), pri katerem vidimo blizajoci se plovni objekt ne spreminja s tokom plovbe, imamo isto hitrost in (lahko) pride do trcenja. ce se kot povecuje smo hitrejsi in gremo naprej po isti smeri, ce pa se zmanjsuje, smo pocasnejsi in gre drugi plovni objekt naprej, mi pa za njegovo krmo po svoji poti dalje.
Ce se kot, pri katerem gledamo drugi plovni objekt ne spreminja, se praviloma zaobide po desni strani ali pa ustavi stroj, da se mu omogoci prosto pot v dani smeri. Ce ima plovni objekt pravico poti, mora zadrzati smer in hitrost, mi pa smo mu dolzni to omogociti.
Velja za plovne objekte, ki nam prihajajo z desne strani (glej sliko), torej je to oblika tako imenovanega desnega pravila, ki ga vsi dobro poznamo iz vsakdanjega zivljenja.
Pri plovbi dveh plovnih objektov v nasprotnih ali skoraj nasprotnih smereh je dolzan vsak plovni objekt umakniti se drugemu na svojo desno stran!
Plovni objekt, ki prehiteva, mora plovni objekt pred seboj prehiteti po svoji levi ali desni strani in mu pustiti dovolj manevrskega prostora za varno plovbo. Smatra se, da plovni objekt prehiteva, ce se nahaja v krmnem podrocju (sektorju) prehitevanega plovnega objekta.
Dodajmo k temu podpoglavju se kratek poduk ali pravilo pravih pomorscakov:
MANEVER POMORSCAKA MORA BITI ODLOCEN IN PRAVOCASEN......saj vsako cincanje lahko privede do nesrece
No, do tukaj je vse lepo in prav. Kaj pa, ko se spusti tema
(pa ne tista, ki pade na voznikove oci, ampak tista "ta
prava")?
Odgovor je preprost: "saj vodni skuter ni opremljen za
voznjo ponoci". Ze v redu, imate prav, ampak - si lahko
zamislite toplo poletno noc, luno ter zvezde, ki vam osvetljujejo
neizmerno ravno gladko povrsino v kateri se zrcali na tisoce
nebesnih teles. Bi vi v taksnih okoliscinah zmogli odreci voznjo
lepotici, ki vas ze cel vecer milo prosi za voznjo, v kateri bi
se vas cvrsto oklenila takoj ko bi na vasem dvosedu dodali plin?
Bi ostali ravnodusni, ko bi na vsakem mocnejsem obratu zacutili
bitje njenega srca, ki bi tolklo po vasem hrbtu, kot da bi se
hotelo stopiti z vasim? In ko bi se njeni prsti, nohti,... Ah,
pustimo to za kaksen drug prirocnik. Avtor teh vrstic se taksnim
obcutkom zagotovo ne bi odrekel.
Zatorej preidimo k nocni signalizaciji oziroma k nacinu prepoznavanja tistega, kar je pred nami, kam pelje in kako se mu izognemo.
Naj se enkrat ponovimo dejstvo, da vodni skuter ni namenjen voznji ponoci, saj nima nikakrsne opreme za kaj takega. Pa vendar...
V to
skupino sodijo vsi, ki s svojimi plovili hodijo v temnih
poletnih noceh v ribolov ugorjev in podobnega (avtor ima
nekaj izkusenj s tem) ali pa lovijo tam kjer ne bi smeli
(dobesedno "v kalnem"), kot je marsikateri
izliv reke, kjer se rade zadrzujejo kvalitetne ribe.
Vendar o tem drugic.
Za tiste, ki pa jih to doleti in "torpedirajo"
take nocne ptice, jih lahko potolazimo z nepotrjeno
vestjo, da bodo v kratkem v prodaji zbirke nalepk vseh
tipov colnov z nase obale, katere bodo lastniki vodnih
skuterjev lepili in tako oznacili svoje podvige.
Tako, dovolj jih je. Vse ostale kombinacije, ki jih lahko srecate na morju so zelo redke, ce so pravilne, se nahajate pred posebno vrsto plovila, lahko pa so le plod domisljije, neznanja, dobre volje in podobno.
V megli se naj ne bi vozili, ce pa se ze, storimo to s karseda zmanjsano hitrostjo, plovimo pa tako blizu obale, da je ne izgubimo izpred oci. Seveda se moramo pri takem pocetju zavedati, da mocno krsimo pedpis, ki pravi, da je minimalna oddaljenost od obale, na kateri se z vodnim skuterjem lahko vozimo, 250m.
Preden se zacnemo ukvarjati z motorji vodnih skuterjev, si na hitro poglejmo razvrstitev motorjev, ki se uporabljajo v plovilih in njihove glavne karakteristike.
Po nacinu vziga delimo motorje na dizelske in bencinske motorje:
Poglejmo si sedaj poblize dvotaktne bencinske motorje, ki se uporabljajo za pogon vodnih skuterjev.
Dvotaktni motor je po konstrukciji zelo enostaven, saj nima ventilov, krmiljenja le teh, mazalnega sistema in pripadajocega oljnega karterja. Veliko moc ima predvsem zato, ker je vsak takt deloven, oziroma ker gorivo izgoreva v vsakem obratu (vzig vsakih 360 stopinj).
Motorji vodnih skuterjev so vecinoma dvo in trovaljni, izjema je le Kawasaki 300, ki ima en sam 300 kubicen valj. Ta model sicer ne izdelujejo vec zaradi premajhne moci, vendar pa ga tu pa tam se zasledimo v prometu.
Pomemben dodatek je tudi pravilno narejena izpusna cev, tako imenovani rezonancni izpusni lonec, ki pripomore, da mesanica goriva in zraka, ki iz karterja preide v valj, ne zbezi iz njega skozi odprt izpusni kanal (le ta se zadnji zapira in prvi odpira) in sicer tako, da v trenutku ko so vstopni kanali ze zaprti, izpusni plini, odbiti od izstopnega konusa rezonancnega izpusnega lonca pritisnejo uhajajoco mesanico nazaj in tako izboljsajo polnjenje valja z gorivom in s tem tudi nekoliko povecajo kompresijo.
Motorji so vecinoma opremljeni s sesanjem preko lamel, kar
izboljsuje izkoristek, ker preprecuje uhajanje mesanice goriva in
zraka iz karterja nazaj v karburator. Tako lamele pripomorejo k
blokiranju poti nazaj in s tem dosezejo, da se kolikor se le da
mesanice iz karterja pozene v valj.
Na vplinjac (ali vec njih) je dodan v pogledu varnosti zracni
filter z zaporo za plamen, saj bi brez nje vsak povratni udarec
lahko pomenil vzig hlapov v notranjosti motornega prostora in s
tem eksplozijo ter pozar.
Drugi motorni deli so podobni kateremukoli dvotaktnemu motorju. To so:
Taksen vzigalni sistem deluje prav fantasticno, ko pa odpove,
vzamemo to cudovito crno skatlico ven iz vodnega skuterja, jo
pokazemo prodajalcu, mastno placamo eno na zunaj isto, vendar
delujoco, medtem ko lahko staro uporabimo za okras, saj se
popravilo navadno ne izplaca.
Tukaj je se elektricni zaganjalnik, majhen zaprt 12 V akumulator,
stikala, releji in podobno.
Vtem trenutku nam ostane se ena stvar, ki je pomembna za dobro
delovanje. To je velik rezervoar poln mesanice goriva in
kvalitetnega olja za dvotaktne motorje (Castrol Biolube, Castrol
TTX, Belray ipd.) katerega cena ni majhna, zato pa motorju veliko
pomeni.
Seveda zgornji odstavek ne velja, v kolikor imamo avtomatsko
mesanje olja, kar pomeni, da se olje in gorivo toci v locene
rezervoarje.
Tako, motor smo v grobem obdelali, zato pojdimo po njegovi gredi in osi do naslednje prav nic manj (vcasih pa celo bolj) vazne komponente vodnega skuterja -
Vecina vodnih skuterjev uporablja aksialne enostopenjske
turbine, ceprav lahko srecamo tudi dvostopenjske, centrifugalne
in taksne z mesanim pretokom.
Aksialne turbine so tiste, katerih pretok se vrsi v smeri osi
turbine. V pomoc nam je lahko naslednja shema:Turbina je (ce smo
povrsni) sestavljena iz stirih delov: ohisja, ki je fiksno vpeto
v vodni skuter, rotorja (ki je posebej prirejen propeler),
statorja, ki je trdno pripet v ohisje in nosi rotor, in
premicnega dela - sobe, s katere spreminjanjem lege upravljamo
skuter.
Vecinoma se lastnosti kupljene turbine spreminjajo s
spreminjanjem rotorsko - statorskega para ali pa samo rotorja,
zato predlagam, da si ga poblize ogledamo.
Rotor jet turbine je propeler s vecinoma tremi kraki, prirejen
za delo na visokih vrtljajih (6000 ali vec, saj je brez vmesnih
reduktorjev vezan na motorno gred).
Pri taksnih hitrostih vrtenja je obodna hitrost tako velika (za
primer vzemimo premer rotorja 140 mm in hitrost vrtenja 6000
vrt/min in dobimo obodno hitrost
Vob.= 2 p r × u = 6,28 × 0,07m × 1/100s
Vob.= 88 knots = 155 km/h
da nam propeler veselo kavitira - to je, da se zaradi padca tlaka na podtlacnem delu lopatice voda uparja in nastajajo plinski mehurcki, ki motijo tok vode ob profilu (cavus - luknja).
Glede na to, da propeler deluje v morski vodi, mora izpolnjevati zahteve o obstojnosti in neobcutljivosti na sol, zato se ga izdeluje iz tlacno vlite aluminijske litine odporne na morsko vodo (slabsa varianta) ali pa iz nerjavecaga jekla ali visokoodpornega ladijskega brona.
Ceprav iz "rostfraja" je taksen propeler se vedno premehak, zato ko startate iz nizke vode in slisite domac zvok elektricnega mlincka za kavo ki pravkar zacenja mleti vedite, da ste propeler nestrokovno preoblikovali in s tem nepopravljivo unicili!
Taksen propeler lahko sluzi samo se za podstavek za vazo ali kot svecnik iz rodu alternativne umetnosti.
V bistvu je vodni skuter majhen coln, zato se njegova izdelava prav nic ne razlikuje od kateregakoli drugega colna, narejenega iz umetnih mas. Praviloma je to poliestrska smola ojacana s steklenimi vlakni, lahko pa je tudi kombinacija epoksidne smole in steklenih vlaken, epoksi - kevlar, epoksi - robsikova vlakna ali kombinacija vlaken razlicnih mehanskih lastnosti in epoksidne smole.
Nekateri izdelovalci vodnih skuterjev uporabljajo kombinacije
razlicnih materialov pri izdelavi trupa, saj zgornji del (trup je
vecinoma narejen iz vsaj dveh delov) izdelajo iz kaksne
termoplasticne mase (naprimer A3S, "metton"), medtem ko
za dno uporabijo eno od prej nastetih kombinacij.
Vsak od teh delov se odlije iz kalupa, prav tako kot colni in
drugi izdelki iz teh materialov. Polovici sta nato spojeni s
kovicenjem, vijaki in lepljenjem, spoj pa je zasciten z gumijasto
obrobo, ki sluzi tudi kot blazilec udarcev pri dotiku z drugimi
predmeti.
so v najvecji meri odvisne od oblike dna, saj je razporeditev tez in s tem tezisca prepuscena vozniku, ki s premikanjem svojega telesa doloca polozaj vodnega skuterja na gladini, njegov trim (kot, ki ga ima z vodno gladino) in precni nagib.
Dna vodnih skuterjev skupine ski (stojeci) so bila v zacetku vecinoma ravna (prerez) in so kvecjemu imela kaksen zleb ob strani za drzanje smeri. Ravna oblaka dna je za glisiranje idealna, je pa z njo skoraj nemogoce manevrirati, ker se s precnim nagibom porusi celotni sistem dna. Ravna plosca se zelo slabo obnasa tudi pri voznji v valovih, saj povzroca ravno dno (ki sicer nudi najvec vzgona) neprestano poskakovanje in butanje na valu. Z razvojem izdelave vodnih skuterjev se je oblika dna spremenila v rahlo zaokrozeno, ki pa se ni sposobna prenesti nagiba brez posledic, zato so ji dodali na robovih stopnicke, ki pri voznji v ovinek delujejo kot dodatne kobilice z namenom preprecevanja zdrsa zaradi centrifugalne sile.
Hidrodinamicne raziskave so privedle dno vodnih skuterjev do danasnjih oblik, ki so ponavadi zaokrozene z vec zlebovi, ki so na robovih se posebej izraziti.
Skupina sedecih vodnih skuterjev je sla v razvoju dna svojo pot. Ker so ti skuterji namenjeni voznji dveh ali treh oseb in so zato daljsi (tudi 3m), sirsi (1 - 1,2m) in tezji, so bolj podobni majhnim gliserjem, pa tudi njihov namen ni vec brezskrbno skakanje in izvajanje vratolomnih norcij, temvec hitra voznja s cimmanj padci in skoki, ki se lahko koncajo s trdim udarcem zadnjice v sedez. Tako so bila ta dna ze v zacetku nekoliko na V ali zaokrozena in z vsaj eno stopnicko ali konkavnim zlebom na robovih, kjer se le to stika z bocno stranico. Kasneje so ta t.im. V-lom povecevali, kar blagodejno vpliva na voznjo po valovih ima pa to slabo lastnost, da je omocena povrsina (povrsina, ki je v stiku z vodo) vecja - s tem pa rase tudi upor in je za njegovo premagovanje potrebna vecja moc.
Nove generacije sedecih skuterjev imajo nagib dna v sprednjem delu do 30 stopinj, ki pa se jim pocasi proti krmi vedno bolj odpira in doseze v krmi sami skoraj horizontalo z majhno zaokrozitvijo in izrazitimi zlebovi oziroma stopnickami.
Tretja kategorija vodnih skuterjev - hibridi - je podobna drugi, zato je ne bom posebej opisoval, saj v tehnicnem pogledu ne prinasa nic novega - je pac logicno nadaljevanje (in kombinacija) obeh zgoraj nastetih oblik, kot je tudi sam hibridni skuter kombinacija prvih dveh skupin.
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali ustvariti to stran oziroma prenesti zapiske za prirocnik iz predala na medij prihodnosti - Internet, v kolikor pa bo Vam pomagala pri ukvarjanju s skuterji ali pripravi na preizkus usposobljenosti za voditelja skuterja, je s tem tudi dosegla svoj namen.
Pripombe naslovite na aquabikekoper@yahoo.com