Če poznate kakega študenta iz Prlekije, ki je res pravi Prlek, vam ne bo žal. Slednjega boste spoznali predvsem na kakem žuru, kjer bo prevladoval njegov izreden smisel za humor, petje, predvsem pa pitje. V pijači se raje ne kosajte z njim, kajti že naslednji dan boste obžalovali. Medtem ko se bo on drugi dan že vračal s predavanj, boste vi ležali v postelji z omotično glavo in prisegali, da se pijače ne dotaknete več.

Če ne veste, kako priti do tja, se obrnite na študente iz Prlekije, ali pa se kar sami povabite na njihovo trgatev, ki je eno izmed najlepših kmečkih opravil v celem letu.

Trgači morajo brati od spodaj navzgor, vsak v svoji vrsti. Gospodar jih navadno opozarja, da naj pobirajo tudi jagode na tleh, ker iz jagod tudi teče vino.

Danes se za stiskanje grozdja uporablja stiskalnica ali po domače preša.

Pri prleški trgatvi ne gre toliko za delo samo kot pa za druženje in večerno rajanje. Zelo priporočljivo je, da ste odporni in trdni, saj se celotna stvar zavleče pozno v noč.

Če si ljubitelj dobre hrane, potem je takšna trgatev kot nalašč zate. Hrana, ki se tisti dan zaužije, bi v normalnih okoliščinah zadostovala za nekaj dni, ampak nekako se ne moreš upreti vsem pripravljenim jedem. K dobri jedači spada še pijača, zato je zelo priporočljivo, da veliko ješ, če ne želiš prehitro imeti težav, ki jih lahko povzroči pitje.

Kam bi z moštom, če ne bi imeli sodov v kleti. Lepi hrastovi sodi so bili zmeraj ponos kleti in kletarja; imetnik se je zmeraj važno podpisoval nanje: naj se ve in naj ostane...

O trgatvi in vinu bi se še dalo marsikaj napisati, ampak najbolje je, da to sami doživite in se prepričate, kako gostoljubni smo Prleki v resnici.

Mislim, da ste že vsi slišali za mesto Ljutomer (Prleki mu pravimo Lotmerk), ki predstavlja metropolo Prlekije. V bližini Ljutomera je kar nekaj kmečkih turizmov, termalno kopališče Banovci, imate pa tudi možnost jahanja ali vožnjo s kočijami, s katerimi vas lahko popeljejo do zelo zanimivega mlina na reki Muri ali pa kam drugam.

Ena izmed najbolj znanih prireditev so konjske dirke, ki imajo že večletno tradicijo.

Takih in podobnih prireditev je še kar nekaj (npr. “sejem po celen Lotmerki”, Prleška noč,...), tako da nam v Prlekiji ni nikdar dolgčas.

- jezikoslovec in slavist Fran Miklošič

V Ljutomeru živi tudi svetovni prvak v keglanju Miro Stržaj.

Prlekija je dala torej slovenski znanosti, umetnosti, politiki, religiji in še kje, toliko pomembnih mož, kakor skorajda nobena pokrajina. S Prleki doma in po svetu je pač tako, kot je z našo rodovitno zemljo: samo vržeš seme in že vzbrsti.

Namesto zaključka: razlika med prleki in prekmurci

Zaključek je torej namenjen vsem, ki ste prepričani, da so Prleki doma v Prekmurju.

Naj vam bo jasno, da gre za dve različni pokrajini - Prlekija in Prekmurje - obe skupaj pa se imenujeta Pomurje. Med Prlekijo in Prekmurjem teče reka Mura, kar nas torej loči na geografskem področju.

Zelo velika razlika pa je tudi na govornem področju. Za boljšo predstavitev vam lahko služijo naslednji stavki, ki pa so napisani v narečju:

Žmetno je z rašuško bilice gesti. (prevod: Težko je z vilicami jesti jajca)

Žmetno je v kmici posvejt vužgati. (prevod: V temi je težko prižgati luč)

meni dej roko." čeh - dečko, fant

" Nemren, lűbi, nemren iti, čűja - slišal

žmetno jemi bo." bija - bil

nehče - nekdo

Upam, da izgovorjava narečja za vas ni bila tako težka, če pa potrebujete kakšne inštrukcije, smo prleški študentje vedno na voljo.

Zagotavljam vam, da vam bo obisk Prlekije ostal globoko v spominu in vsakdo, ki jo je že obiskal, si jo je zapomnil kot deželo s stoterimi vinskimi griči, domovino dobre kapljice, deželo klopotcev in prijaznih ljudi.