Narodni Forum

Socialdemokratski Narodni Forum

Komenskega 11, 1000 Ljubljana

tel: (061)

Dogodki in mediji

Izjave za javnost

Obvestila

e-mail avtorju

Socialdemokratski narodni forum (SNF) je prostovoljno zdruzenje Slovenk in Slovencev, ki se zavzemajo za ohranitev slovenstva, razvoj Slovenije in nacionalno soglasje glede temeljnih strateskih ciljev naroda.

Postavlja se vprasanje zakaj narodna politika in zakaj Narodni forum pri SDS. Zato, ker mora na izzive naroda odgovoriti vsaka politicna stranka, tudi socialdemokratska. SDS je slovenska stranka in ne stranka, ki je univerzalna za vse narode tega sveta. Demokraticna vsekakor, socialna tudi, da bo sprejemljiva, pa mora biti tudi slovenska. V nasem politicnem delovanju mora biti nacionalna korist na prvem mestu. Narodov najvisji cilj je nacionalna drzava, ta pa ni sama sebi namen. Nacionalna drzava je oblika organizacije, v katero je povezan narod. Sele s svojo drzavo postano brezoblicno ljudstvo povezano kot narod in naloga drzave je, da brani in ohranja narodovo istovetnost. Ta njena funkcija je danes ob povezovanju narodov v sirse mednarodne skupnosti, zaradi poenotenja na vedno sirsih in stevilnejsih podrocjih vedno bolj pomembna, ceprav se ne dovolj ocitna. Obranjanje ralicnosti je nujnost, saj je bila tudi v preteklosti raznolikost odlocilnega pomena za vodilno razvojno vlogo Evrope.

Program SNF mora temeljiti na koristih slovenskega naroda, le ta je prvi in zadnji ciIj, zato se bo Forum zavzemal za ohranitev slovenskega naroda in slovensko nacionalno drzavo, ki edina lahko zagotavlja ohranitev temeljev nacionalne kulture oz. njegovih kulturnih vrednot. S tem pa seveda naroda kot takega in njegovo rast in razvoj. Slovenska drzava ima svoj smisel in svojo prihodnost zgolj skozi svoj temelj, to je slovenski narod. Brez slovenske kulture ni slovenskega naroda in brez njega ne slovenske drzave.

Nasa prihodnost je gospodarska in moralna prenova. Tudi gospodarske prenove ne bo brez vizije prihodnosti, ki sloni na temeljih narodove kulture. Temelj kulture pa je sistem moralnih vrednot, ki jih je slovenski narod gradil skozi stoletja. Ce pozagamo nosilne vrednote slovenskega naroda, kot so delavnost, pravicnost, prijateljstvo, zvestoba, solidarnost, druzinska pripadnost, vera, potem bo nase deblo propadlo v zadovoljstvo mnogih. Tega pa ne smemo dovoliti.

Hocemo drzavo, s katero se bomo lahko identificirali, kateri bomo zaupali in bomo nanjo ponosni. Na vsak nacin je treba upostevati, da gre v primeru Slovenije za drzavo slovenskega naroda, kjer pa imajo svoje mesto in zagotovljene drzavljanske pravice tudi slovenski drzavljani drugih narodov, ob upostevanju restriktivne priseljevalne politike, seveda. Vendar mora drzava poleg drzavljanskih pravic scititi tudi narodne pravice, razvijati slovenstvo in varovati slovensko kulturo in njeno izrocilo.

Za velike narode, ki so se oblikovali z nastankom mescanstva in imajo nacionalne drzave najkasneje od konca prejsnjega stoletja je seveda cudno, da zelijo imeti nacionalne drzave tudi mali narodi, katerih cas je nastopil sele z razpadom komunisticnega imperija imenovanega Vzhodna Evropa. Sami namrec mislijo, da je nastopil cas zdruzevanja in ne osamosvajanja. Res je, vendar samo na podlagi samoodlocbe in na podlagi zdruzevanja enakopravnih narodov ne glede na stevilcnost posameznega naroda.

Nacionalno vprasanje bo reseno, ko ne bo vec narodnih manjsin, manjsinsko vprasanje pa bo reseno, ko se bodo narodne manjsine ponovno zdruzile z narodi, ki jim pripadajo. Zato je narodno vprasanje v Evropi se kako zive in ziv je tudi nacionalizem.

Evropa, kakor tudi nekateri drugi pri nas, nacionalizma ne priznavajo in menijo, da je to stvar preteklosti, ker ga niso sposobni videti tudi kot nekaj pozitivnega. Ne nacionalizem velikih, ki zele uniciti manjsine ali zanikati male narode, temvec nacionalizem kot obramba malih, z zahtevo, da se jih uposteva enakopravno.

Predvsem je potrebno na novo definirati slovensko narodno vprasanje, saj se vsled vsesplosne liberalizacije, tako na duhovnem kakor materialnem smislu, s tem vprasanjem nihce pretirano ne ukvarja. Se vec, imeti nacionalni ponos bi skoraj morala biti sramota. Biti Slovenec je za nekatere, ki prisegajo na internacionalizem, kozmopolitizem in kar jr se izrazov, ki zanikajo ali presegajo narodno, primitivizem in sramota.

Nekateri pravijo, da smo zgolj pripadniki cloveske rase, da smo zgolj zemljani in da smo Slovenci le po naklucju, da zato nimamo nikakrsnih zaslug in zato tudi nimamo razloga, da smo ponosni na svoj rod. Pa vendar je resnica obratna; najprej sem jaz, potem sem pripadnik svoje druzine, potem kraja in domovine, sele na koncu sem Evropejec in "svetovljan".

Iz teh in tudi drugih razlogov manjka pri slovenskemu narodu prepotrebne samozavesti ali tudi narodne zavesti, ne zaradi majhnosti, morda zaradi zgodovinskih okoliscin, ki nam seveda niso bile nikoli cisto po godu.

Kljub vsemu ima slovenski narod dovolj razlogov za ponos in samospostovanje, manjka pa nasemu narodu trdna opora, zagotovilo bodocnosti, ki bi jo dajal nacionalni program, ki bi opraviceval obstoj slovenske drzave.

Narodnih vprasanj je bilo skozi zgodovino ze mnogo, prav tako je bilo tudi ze nekaj slovenskih narodnih programov. Vsak je seveda odgovarjal na izzive svojega casa. Pred stoletji je bilo vprasanje slovenskega jezika, pa Zedinjena Slovenija, ideja o samoodlocbi narodov, pa vse do plebiscita in vzpostavitve samostojne drzave.

Danes je postalo ocitno, da se slovensko narodno vprasanje po ustanovitvi lastne drzave zastavlja ponovno in v novi luci. Priznati je treba, da danes ni vec povsem jasno ali sploh veme, kaj poceti s svojo lastno drzavo in ali smo jo sposobni upravljati v skupno korist. Postavlja se vprasanje ali bo nasa nova drzava podobno parazitska kot je bila prejsnja. Kaze, da jo celo upravljajo isti pogoltni in sebicni ljudje in ne le podobni interesi.

Ker ni nobene vizije, ker nimamo nikakrsnega celovitega narodnega programa tudi v zunanji politiki vlada odsotnost mednarodne strategije ter ustrezne suverene drze slovenske drzave. Brez programa in jasne vizije ni prihodnosti slovensko drzave.

Nujna potreba je izoblikovati narodni program, ki bo vkljuceval vse plati narodovega zivljenja in bo imel pri narodu tudi soglasje. Vzpostaviti mora politiko, ki bo na novo poselila demografsko ogrozena podrocja s Slovenci, resiti mora problem zaposlovanja in prezivetja, postaviti meje in poti vkljucevanja v evropske integracijske tokove, razcistiti s preteklostjo, popraviti krivice, povezati Slovence po svetu, itd.

Skratka, osvojiti je potrebno program, ki bo odgovoril na vsa temeljna vprasanja obstoja slovenskega naroda in zacrtal smeri razvoja.

4. Povezati se z institucijami, s katerimi bi skupaj izoblikovali slovenski nacionalni program

Narodni program lahko izoblikujemo le v sodelovanju s strankami, skupinami, drustvi in vsemi institucijami, ki se strinjajo s tem programom in s tem, da ga je treba nujno pripraviti.

V ta namen je potrebno poglobiti stike s Svetovnim slovenskim kongresom in z njegovo Konferenco za Slovenijo.

Prav tako je potrebno vzpostaviti stik in priceti sodelovanje z Ustanovo za studij slovenskega nacionalnoga programa, katero so nedavno ustanovili Slovenska matica, Slovensko panevropsko gibanje in Nova revija. Vsaka od teh institucij bi sicer terjala navezavo stikov na katerem od podrocij nacionalnega sistema.

8.novembra 1998 je bil v Kocevju 2. kongres Socialdemokratskega Narodnega Foruma. Pomembni dogodki tega kongresa so bili:

Izvajanje solske reforme je enkratna priloznost za uveljavitev takih nacel, ki bi soli vrnili tudi njeno vzgojno vlogo. Le vzgoja za vrednote daje iz otroka in mladostnika celovito osebnost, odgovorno zase, svojo druzino soljudi, oziroma narod in drzavo. Bojimo se, da bo ta priloznost sooblikovanja solskih vsebin za novo devetletko zamujena.

Zaskrbljeni smo in ugotavljamo, da solska reforma poteka mimo volje starsev, da se upostevajo zgolj "strokovna" mnenja politicno "bolj primernih", tako,da nekateri, ker je njihova beseda vredna le posmeha, izstopajo iz strokovnih teles ki naj bi reformi dali vsebino.

Bojimo se, da je reforma, ki se pripravlja zgolj restavracija ali kar nadaljevanje bivsega sistema, ki se ga avtorji reforme besedno sramujejo, dejansko pa uzakonjajo. Bojimo se, da tezo argumentov zamenjuje moc preglasovanja, demokraticni dialog pa zamenjuje oblastniski diktat.

Vrednote, ki si jih je slovenski clovek pridobil in si jih privzgojil skozi stoleja, so pomagale pri ohranjanju slovenskega naroda in od obstoja teh vrednot je odvisna tudi nadaljna usoda nasega naroda. V vrednotah, ki morajo ponovno najti svoje mesto v soli je kljuc za resitev vprasanja biti ali ne biti, vprasanja ali bomo preziveli kot narod ali se bomo stopili z drugimi narodi. Ti drugi, vecji in agresivnejsi pa si bodo,ce izgubimo narodno identiteto, pridobili tudi teritorij, ki se danes se imenujejo Slovenija.

Slovenci smo rasli in zoreli v narod v obmocju zahodne kulture, ki se je zidala na temeljih krscanskega izrocila. Ta je sooblikovala naso miselnost in nas narodni znacaj, nasa kulturna izrocila pa pomenijo glavno vsebino nase narodne zavesti, brez katerih ne bi bili to kar smo.

Od drzave in tistih, ki so na njenem krmilu, in si to ocitno se zelijo ostati, pricakujemo, da so poleg drzavljanski pravic, po Ustavi dolzni braniti tudi narodne pravice, razvijati slovenstvo, varovati slovensko kulturo in njeno izrocilo.

Narodova svoboda je svoboda slehernega posameznika v tem narodu. Zato imamo vsi starsi pravico, ne glede na politicno ali versko pripadnost, da povemo kako naj se vzgaja nase otroke, za naso, predvsem pa njihovo bodocnost.

Nihce nam nima pravice rezati nasih korenin. Danes si nihce ne sme dovoliti politicne misli "drzava, to sem jaz". Drzava je kakor domovina, nase notranje dozivetje, to se pravi moralna vrednota. Domovina smo mi vsi, domovina je v nas samih, drzava pa je tudi zunanja forma, so tudi zastave in proslave. Vsakrsno zdravo delovanje zrele osebnosti, se posebej bi to moralo veljati za politicno, je nelocljivo povezano s temeljito moralno vzgojo. Vzgoja, za katero se zavzemamo, temelji na oblikovanju moralnih vrednot in kreposti, cesar pa ne smemo zamenjevati s pridobivanjem znanja in osvajanjem razlicnih tehnik. Zavzemamo so za tako vzgajanje, ki bo gradilo odgovornega cloveka. Vzgajanje je upanje na zdravo bodocnost. Slovenskemu narodu je potrebno vrniti upanje, ki z leti, ki se sestevajo od osamosvojitve, pocasi a nezadrzno kopni.